Mlad menih je prišel k opatu. Videl je, da bratje delajo, zato je rekel opatu:
»Ne delajte za minljivo hrano. Marija si je izbrala boljši del!«
Opat je rekel enemu od bratov:
»Zaharija, prinesi temu bratu knjigo in ga pospremi v celico, kjer razen knjige ne bo imel nič drugega, da bi ga motilo.«
Ko je bila ura devet, je mladi menih nestrpno gledal vrata in upal, da mu bodo kmalu prinesli jesti ali ga povabili k mizi. Ker ni bilo nikogar, je čez čas vstal in odšel k opatu ter ga vpraša:
»Ali bratje danes niso jedli?«
Opat mu je odvrnil:
»Seveda so.«
»Zakaj pa ni nihče prišel pome?« je začudeno vprašal mladi menih.
»Glede na to, da si ti duhoven človek, smo mislili, da ne potrebuješ hrane, saj si rekel, naj se ne trudimo za minljivo hrano. Mi, meseni ljudje, moramo jesti, zato tudi delamo. Ti si si izvolil boljši del, saj ves dan samo bereš in se duhovno hraniš. Torej ne potrebuješ telesne hrane.«
Ko je mladi to slišal, je padel na kolena in prosil za odpuščanje.
Opat ga je poučil:
»Marija potrebuje Marto, kajti zaradi Marte je Jezus lahko Marijo pohvalil.«
