II. del
Pobožnosti
3 – Marijina s trnjem posuta življenja pot
C – Pastoralni napotki
IV. Besedilo pobožnosti
Dogodki
Deseti dogodek
Marija trpi, ko njeni sonarodnjaki zahtevajo usmrtitev njenega Sina
Iz evangelija po Janezu 19,5-7: »Jezus je torej prišel ven. Imel je trnovo krono in škrlaten plašč. Pilat jim je rekel: ‘Glejte, človek!’ Ko so ga videli, so zavpili: ‘Križaj ga, križaj ga!’ Pilat jim je rekel: ‘Vzemite ga vi in ga križajte, kajti jaz ne najdem krivde na njem. Judje so mu odgovorili: ‘Mi imamo Postavo, in po Postavi mora umreti, ker se je delal Božjega Sina’« (Jn 19,5-7). – Z besedami “Glejte, človek” je Pilat verjetno želel ganiti Jude in jih prepričati, da bičani in s trnjem kronani Jezus gotovo ne bi mogel nikoli izvrševati kraljeve oblasti in da je zato nesmiselna njihova zahteva, da se kaznuje s smrtjo. Judje pa so znova poudarili, da ne zahtevajo Jezusove smrti iz političnih, ampak iz čisto verskih razlogov, “ker se je delal Božjega Sina”, kar je po njihovem prepričanju bilo pravo bogokletje, za katero je Mojzes (3 Mz 24,16) določil smrtno kazen. Jezus je Judom že davno prej dokazal, da Postava imenuje tudi sodnike, in vso judovsko skupnost Božje sinove (glej Jn 10,34), in ga zato ne smejo dolžiti bogokletja, toda oni so ga že takrat hoteli kamnati.
Marijo je neizmerno bolela nespametnost sonarodnjakov, ki so se ob hujskanju hinavskih verskih vodij obrnile zoper Jezusa. Bolelo jo je tudi nerazumevanje učencev, ki so se razpršili, ker so v Jezusu videli bolj posvetnega kot duhovnega Vladarja. Ona pa je nasprotno kljub žalostnem videzu ostala prepričana, da se bo drama razpletla z zmago njenega Sina, učlovečenega Boga. Trpela je in upala. Verovala je v imenu tistih, ki so bili in še bodo v skušnjavi, da bi vero odvrgli in poteptali. Upala je tudi za tiste, ki so se in se še bodo pogrezali v obup in črnoglednost. Verovala in upala je tudi zanje, ki bodo v prihodnosti sprejeli križ z močjo vere in upanja.
Marija, v preizkušnjah poživljaj našo vero in v bolečinah utrjuj naše upanje. Trpimo naj za vse zaslepljene in zavedene, pripravljeni sprejeti križ brez pritoževanja za boljše človeštvo.
Enajsti dogodek
Marija pod križem podoživlja trpljenje svojega Sina
Iz evangelija po Janezu 19,25: »Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva, in Marija Magdalena«. – Samo Janez omenja Devico Marijo poleg križa, med tem ko drugi evangelisti naštevajo imena žena, ki so Jezusu in Apostolom stregle med oznanjevanjem evangelija, ki so pa po Marku 15,40-41 in Mateju 27,55-56 stale in gledale bolj od daleč. Luka 23,49.55 pa govori celo o nekih njegovih znancih, o njegovih “bližnjih” (tako v Psalmu 38,12, na katerega se opira Luka), ki tudi stojijo bolj od daleč. Morda gre tu za nekaj njegovih sorodnikov iz Nazareta (glej Apostolska dela 1,14).
Sv. Bernard nas takole opozarja: »Ne čudite se, bratje, če pravimo, da je Marija bila mučenica v duši. Čudi naj se, kdor se ne spominja, da je slišal, kako je Pavel med najhujšimi pregrehami poganov omenjal brezsrčnost (Rim 1,31). Daleč je bila ta od Marijinega srca, daleč naj bo od njenih služabnikov. – Toda morebiti poreče kdo: »Mar ni že vnaprej vedela, da bo umrl?« Brez dvoma. »Mar ni upala, da bo brž vstal?« Zagotovo. Je kljub temu Križanega objokovala? Pa še kako silno. Sicer pa, kdo si pač ti, brat, ali odkod imaš to modrost, da se temu bolj čudiš, da je Marija več trpela s sočutjem, kakor njen Sin s trpljenjem? On je po telesu mogel umreti, ona pa v srcu ni mogla z njim umreti. Jezusova smrt je delo ljubezni, ki je večje od nje nihče ni imel; pa je tudi Marijino sočutje delo ljubezni, kakršni za njo nobena druga ni bila enaka.«
Marija, v duši si trpela pri odrešenjskem trpljenju Tvojega Sina. Naredi tudi nas za zveste sodelavce našega Odrešenika.
