II. del
Pobožnosti
3 – Marijina s trnjem posuta življenja pot
C – Pastoralni napotki
IV. Besedilo pobožnosti
Dogodki
Šesti dogodek
Marija trpi, ko sorodniki in someščani izženejo Jezusa iz Nazareta
Iz Evangelija po Mateju 13,54-57: »Jezus je prišel v domači kraj in jih učil v njih shodnici, tako da so se zelo čudili in govorili: ‘Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija, njegovim bratom pa Jakob, Jožef, Simon in Juda? In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Od kod torej njemu vse to?’ In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju in v svoji hiši’«. Luka 4,26 27 pa dodaja: »Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli. Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje«.
Marija, ki je bila navzoča tisti praznični dan, ko je Jezus v nazareški sinagogi bral knjigo preroka Izaije in vernikom razložil, da se izpolnitev prerokbe nanaša nanj in ko so se tudi Jezusovi bratranci in sestrične, v evangeliju imenovani bratje in sestre, začeli nad to izjavo spotikati, tega njihovega odklanjanja ni mogla razumeti. Njeno srce se je napolnilo z bridkostjo, ko je poslušala to kritiko in ugovore. Prevzel jo je strah, ko so someščani hoteli njenega Sina umoriti, in bila olajšana, ko ga je videla odhajati sredi sovražnih rojakov. Vendar jo je ta mučna påreizkušnja glede prihodnosti zastrašila … Božja previdnost je dopustila, da se je tako pripravljala na Kalvarijsko dramo.
Marija, daj nam razumeti, da moramo za Kristusom in s Kristusom tudi mi trpeti. Nauči nas, da ga bomo v šoli trpljenja še bolj ljubili. Opogumi nas, da bomo s Kristusom svoj križ nosili do zmage.
Sedmi dogodek
Jezusovi sorodniki nagovorijo Marijo, da bi jim pomagala spraviti Jezusa v hišni pripor
Iz Evangelija po Marku 3,21-35: »Njegovi sorodniki, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: ‘Beelzebula ima in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove’… Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: ‘Glej, tvoja mati in tvoji bratje so zunaj in te želijo’. Odgovoril jim je: ‘Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?’ In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: ‘Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati’«.
Odlomek dobro opisuje vedno bolj naraščajoče nasprotovanje Jezusu od strani njemu najbližjih v Nazaretu zaradi njegovih napadov na njihove verske in politične krajevne oblasti, in tudi zaradi teologov in intelektualcev osrednje oblasti v Jeruzalemu, ki širijo med ljudmi kleveto, da je Jezus obseden od hudega duha. Zato menijo, da bi ga bilo dobro javno proglasiti za neprisebnega in spraviti v hišni pripor. Da bi jim to lažje uspelo, prisilijo Marijo, ki je bila kot vdova materialno povsem odvisna od njih, da gre z njimi; Jezusa pa upajo prisiliti s tem, da ga bodo javno obtožili, da ne spolnjuje 4. božje zapovedi o dolžnem spoštovanju staršev, če je ne bo ubogal. Jezus noče nikogar žaliti s svojim odgovorom, ne svojih sorodnikov in še manj svoje matere, ampak jih vse opozarja, da je že prerok Elizej zapustili starše in vsa svoja poklicna dela in se ves posvetil oznanjevanju Božje besede, ker je spoznal, da je to Božja volja (glej 1 Kr 19,19-21; Mk 1,18-20). Med oznanjevalcem in tistimi, ki to Besedo sprejmejo, pa nastane novo, duhovno sorodstvo*.
* Glej sv. Ambrož, Razlaga evangelija po Luku (PL 15, 1678): pri Lagrange, Év. selon saint Marc (Études bibliques, Paris 1929, str. 77-78; Gianfranco Ravasi, Secondo le Scritture. Doppio commento alle letture della Domenica B, 10. nav. nedelja, Casale Monferrato 1993, str. 198-201.
Marijino bridko trpljenje zaradi prezira njenega Sina od strani sorodnikov in drugih nazareških meščanov se je pričelo ob Jezusovi prvi razlagi sv. Pisma v vaški shodnici. Po tem poizkusu Jezusovega pripora pa se za Marijo začenja še druga doba, doba apostolata in molitve za sorodnike, doba bridkih neuspehov pri preobrazbi krvnega v duhovno sorodstvo, ki bo prinesla svoje prve sadove šele po Jezusovem vstajenju.
Marija, môli za svoje otroke grešnike in jim v svojem brezmadežnem Srcu pripravi pomoč, ki jo potrebujejo, da se bodo mogli vrniti v naročje svojega nebeškega Očeta in v družino njegovih pristnih duhovnih sinov.
