Raziskovalna središča vztrajno dokumentirajo in poudarjajo naravo preganjanja kristjanov, ki je vedno bolj predmet kršitve človekovih pravic v raznih delih sveta. Posebno hude kršitve so v Severni Koreji, Afganistanu, Somaliji, Nigeriji, Nikaragvi in Jemnu. V Afriki se soočajo s skrajnim islamskim nasiljem.V Nigeriji je na primer usklajen poskus izbrisati krščenstvo, kot poroča Rev. Samson Ayokunle, predsednik Krščanskega združenja Nigerije. Med januarjem 2021 in junijem 2022 so nomadi Fulani napadli krščanske vasi v osrednji Nigeriji in pomorili več kot 7.600 kristjanov.
Neštevilni drugi so bili prisiljeni zateči se v taborišča za razseljene ljudi. Trenutno je več kot milijon razseljenih ljudi v Burkini Faso. Mnogi med njimi so kristjani na begu pred jihadističnim nasiljem. Kot razseljenci so ozgubili vse od posestev do premoženja.
Kristjai trpijo tudi zaradi ugrabitev, posilstev, krivic in tatvin. Tudi suženjstvo je resen izziv. Kot begunci gredo na svoji potiv Evropo preko Libije. Jih pa pogosto spotoma oropajo ali celo ugrabijo zločinske skupine, ki se ukvarjajo s preprodajo sužnjev.
V Afriki se kristjani srečujejo z družbenim odtujevanjem in preganjanjem. V deželah kot v Centralnoafriški republiki so nekatere ženske prisiljene, da se poročijo z muslimani in končajo ločene od svojih otrok. Krščanske matere se smejo zbirati samo, če so bili njihovi otroci poslani v krajevno mošejo.
Revne družine pogosto poročijo svoje hčere za zelo potrebne darove. V Maliju morajo krščansko starši zaradi varnosti poslati proč svoje sinove. Lani je bilo nekaj kristjanov v Sudanu zaprtih in kaznovanih zaradi odpada od islama, cerkveno vodstvo pa je bilo pridržano. V Nigru zakon ne ščiti krščanskih staršev in daje prednost muslimanom v borbah za varstvo otrok. V Alžiriji je vsaka oblika pospeševanja in javnega izražanja krščanstvo nezakonita. Državni zakoni so pisani tako ohlapno, da je teoretično mogoče zapreti vsakega kristjana. Več vlad je izsililo zaprtje cerkva; nemogoče je dobiti dovoljenje za gradnjo nove.
