SLOVENIJA — Andrej Peterle, član vodstva Iniciative Glas upokojencev Slovenije in Inštituta 1. oktober, je na Facebooku objavil dva računa za nakup prehrambnih izdelkov – iz trgovine v Italiji in Sloveniji. z računov je razvidno, da so popolnoma enaki izdelki v Sloveniji za neverjetnih 74 odstotkov dražji od izdelkov v italijanskih trgovinah. Pri sosedih je devet izdelkov stalo 28,26 evra, v Mercatorju pa 49,24 evra. Ob tem pa nas vlada prepričuje, da nam gre menda dobro, cene prehrambenih proizvodov in pijač pa so po njihovi košarici čedalje nižje. Peterle je ob tem navedel še naslednje podatke: – povprečna pokojnina v Italiji: 1400 evrov; – povprečna pokojnina v Sloveniji: 780 evrov. – Povprečna plača v Italiji: 1990 evrov; – povprečna plača v Sloveniji: 1400 evrov. »Pa razumi, če moreš. Izkoriščanje,« je še zapisal.
SRBIJA — V Beogradu je 27. maja potekal že četrti shod proti nasilju, h kateremu so tako kot k predhodnim v luči smrtonosnih napadov v začetku meseca pozvale nevladne organizacije in opozicija. Več deset tisoč ljudi je blokiralo središče Beograda in sklenilo obroč okrog sedeža Radiotelevizije Srbije. Nov protestni shod so napovedali za prihodnji petek.
SLOVENIJA — Kot kaže, Ministrstvo za zdravje na naše stroške financira brezplačne kondome in lubrikante. Na spletu se je pojavila fotografija, ki mlade in stare, pravzaprav vse, vabi po brezplačno zaščitno sredstvo in mazivo. Morda prav zato, ker je 17. 6. v prestolnici potekala Parada ponosa? “Pridi po brezplačne kondome in lubrikante,” vabi nevladna organizacija.
SLOVENIJA — Z zaslišanjem izvedenca psihiatrične stroke se je 16. 6. nadaljevalo sojenje Ludviku Tomšiču, ki je na protestih med centralama strank SMC in DeSUS leta 2020 dalj časa pozival, da je “fašista Janšo treba ubiti”, “Janeza Janšo treba samo ubiti in nič drugega” in spodbujal skandiranje “ubi Janšo”. Večji mediji, tudi javna RTV Slovenija, ki so takrat obsežno poročali o protestih proti prevzemu oblasti desnosredinske vlade po odstopu Marjana Šarca, so škandalozen del dogajanja dalj časa prikrivali.
HRVAŠKA — Nekdanji predsednik slovenske vlade Janez Janša je bil gost oddaje Bujica na TV Z1. Janša, za katerega je prof. dr. Slobodan Prosperov Novak dejal, da je “kultni politik Srednje Evrope”, nekdanji minister za kulturo Zlatko Hasanbegović pa, da si brez njegove vloge ni mogoče zamisliti nastanka moderne slovenske države, je v Zagrebu sodeloval na mednarodni konferenci o današnjih izzivih sodobnega konservativizma v organizaciji Centra za kulturno prenovo.
SLOVENIJA — »Ko začne nek profesor doktor trditi, da lahko moški rodi, s tem uničuje znanost. In to se dogaja. Nimamo samo lažnih novic in lažne enciklopedije, imamo tudi lažno znanost,« je prepričan računalniški strokovnjak prof. dr. Matjaž Gams, ki za človeške družbe vidi resnično nevarnost v prenizki rodnosti in posledično demografski katastrofi (kot meni tudi Elon Musk) kot pa v umetni inteligenci, ki je v temelju nekaj zelo pozitivnega.
SLOVENIJA — »Nov zakon še podaljšuje uveljavitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, ki so bile uzakonjene pred slabima dvema letoma, dodatno posega v žepe ljudi, saj se bo iz novega davka letno nateklo 620 milijonov evrov. Od tega samo iz žepov upokojencev 70 milijonov evrov,« je bil glede vladnega zakona o dolgotrajni oskrbi po nujnem postopku kritičen poslanec Zvonko Černač iz SDS. Kritični pa so tudi v NSi, kjer zakon označujejo kot nesolidaren.
SLOVENIJA — Pred dvema dnevoma se je v Dnevniku pojavil nepričakovan zapis. Medij je namreč izrazito naklonjen levi politični opciji, zato tovrstnega smešenja verjetno ni pričakoval nihče. Kar pa še ne pomeni, da ni na mestu. Vlada Roberta Goloba se je zavihtela na oblast z obljubami, ki jih sedaj ne more izpolniti. Od popolne reforme zdravstvenega sistema, pravosodja, pravzaprav vseh državnih podsistemov, pa do rešitve stanovanjskega problema. To pa nas tudi pripelje nazaj k šaljivemu zapisu v Dnevniku.
IRAN — Janez Janša in Milan Zver sta postala tarči groženj iranskega terorističnega režima, razlog za to pa je, da že nekaj časa podpirata iransko demokratično opozicijo MEK in pobude, ki bi razmere v tej bližnjevzhodni teokraciji in diktaturi spremenile na bolje skladno z evropskimi demokratičnimi vrednotami in nenazadnje tudi s krščansko etiko. Zato sta zdaj na iranski črni listi.
EVROPSKA UNIJA — Poročali smo že o vzponu desnih in konservativnih strank v Nemčiji in v Španiji, ki imajo vse več podpore med prebivalci. Zdi se, da ne gre za veter sprememb, ki je zapihal le v določenih državah, temveč se vihar, ki lahko spremeni politično pokrajino Evrope, širi po vsej celini.
FRANCIJA — Francija je po uboju mladoletnika, ki ga je ustrelil policist, prešla v kaotično stanje. Protesti so se v trenutku prelevili v nasilne izgrede, ki jih spremlja ropanje in požiganje, medtem ko se policisti in izgredniki borijo za prevlado na ulici. Macron kliče k miru, medtem ko Poljaki zdajšnje dogajanje v Franciji vidijo kot potencialno podobo Evrope, ki ni v skladu z njihovo vizijo sobivanja v evropskem prostoru.
KOSOVO — V kosovskem parlamentu je izbruhnil fizični spopad med poslanci opozicije in ministri vlade. Do spopada je prišlo po objavi zvočnih posnetkov, ki nakazujejo, da se je eden od poslancev pogajal z Milanom Radoičićem, enim od političnih predstavnikov srbske manjšine na Kosovem. Kot prikazujejo posnetki, jo je skoraj skupil tudi kosovski premier Albin Kurti. Pretep je namreč izbruhnil med njegovim govorom. Kurti je slovenski javnosti znan po balkanski aferi slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba.
HRVAŠKA — V sredo, 12. 7. zvečer se je na Jakuševečki cesti v Zagrebu odvijala prava drama, ko se je na ulici sprlo ducat moških. Niso bili pozorni niti na to, ali je kdo v bližini, uporabili so letve in kamenje, ne da bi pri tem pomislili na ogrožanje drugih v bližini, med njimi je bil namreč tudi otrok. Po poročanju hrvaških medijev so se azilanti pretepali in med seboj obračunavali kar na tujih dvoriščih. Vedno več nasilnih dejanj migrantov doma in drugod vzbuja veliko strahu med domačini.
ZDRUŽENE DRŽAVE — Ameriško vrhovno sodišče, ki je ekvivalent slovenskemu ustavnemu sodišču, je končno prekinilo z desetletji dolgo rasistično visokošolsko prakso, ki je dajala temnopoltim in Latinskoameričanom nepravično prednost pri vpisu na ameriške univerze. Razsodilo je, da so vpisni pogoji ameriških visokošolskih ustanov, ki kandidate selekcionirajo na podlagi etnične pripadnosti (t. i. affirmative action) nekompatibilni z ameriško ustavo. Gre za primer, ki kaže, kako zelo pomemben moralni kompas države so najvišje sodne instance.
