Tako bi lahko imenovali mesec avgust, če gledamo Marijine praznike in godove tega meseca. Začenjamo s frančiškansko Porciunkulo 2. avgusta, ko se spominjamo posvetitve bazilike svete Marije Angelske v ravnini pod gričem, na katerem leži Assisi. Tu se je oblikovala prva frančiškanska skupnost, to je tudi kraj Frančiškovega odhoda v Očetovo hišo. Bazilika čuva malo kapelico iz Frančiškovih časov (13. stoletje), ki je eden od ciljev romarjev v Frančiškove kraje. Za obisk tega kraja je papež na prošnjo svetega Frančiška dovolil tako imenovani “porciunkulski odpustek”, ki je danes razširjen 2. avgusta na vse župnijske cerkve.
Naslednji Marijin spomin je 5. avgusta, ki nas povede v Rim. Tam je nedaleč od rimske železniške postaje Termini eden od sedmih rimskih gričev, Eskvilin, na katerem stoji mgočna bazilika z visokim zvonikom: Marija Snežna, Santa Maria Maggiore, ki je najstarejša, največja in najpomembnejša Marijina cerkev. Imenuje se tudi “Basilica Liberiana”, ker jo je dal zgraditi papež Liberij (352-366), pa tudi Santa Maria ad praesepe, ker po izročilu hranijo v njej relikvije Jezusovih jaslic. Slovenski naziv Marija Snežna izhaja iz legende, da se je v noči na 5. avgust leta 352 Marija prikazala papežu Liberiju in rimskemu patriciju Janezu ter jima izrazila željo, naj ji zgradijo cerkev na kraju, kjer bosta naslednje jutro našla sneg. Čeprav sredi vročega rimskega poletja, sta ga našla na Eskvilinu. Cerkev Marija Snežne spada tudi med štiri rimske cerkve, ki nosijo naslov “basilica maior” (poleg nje še sv.Peter v Vatikanu, sv. Janez v Lateranu in sv. Pavel izven mestnega obzidja. Njej so pridružene vse druge Marijine bazilike po svetu, ki imajo naslov “basilica minor”. V Sloveniji so to: Sveta gora pri Gorici, Brezje, Maribor sv. Marija, Brestanica in Petrovče.
S tem smo prišlo do Marijinega vnebovzetja, ki deli avgust na dva dela. Več o tem v drugi polovici avgusta.
