1 Kr 19,9a.11-13
Delovanje preroka Elija spada med leta 875 in 853 pred Kr., čas, ki ga označuje borba za čistost izraelskega enoboštva, kar sredi poganskih narodov in v neposredni bližini močne kanaanske manjšine ni bila lahka stvar. Elija sam je dosegel zmago ob “božji sodbi” na Karmelu, ko je izzval Baalove duhovnike in jih po zmagi nad njimi dal pobiti vseh štiristo.. Vsebina nedeljskega odlomka spada v čas njegovega bega pred preganjalci, ki so imeli dokaj zaslombe na dvoru. Svetopisemsko besedilo ne glede na trenutno brezupno stanje poudarja, da bo nazadnje zmagala Božja stvar. To je smisel Božjega razodetja, ki ga je imel Elija na Horebu. Iz opisa, da se Bog ni razodel niti v viharju, »ki kruši gore«, niti v potresu in ognju, ki sta prišla za viharjem, ampak v »glasu rahlega šepeta«, ni težko izluščiti sporočila odlomka. Najprej to, da Bog ni programiran: za razliko od kanaanskih božanstev ni vezan na nek določen kraj, ampak je blizu človeka, svojega ljudstva Izraela. Vendar je tudi z njim sklenil pogodbo, ki jo je pa mogoče v določenih okoliščinah (na primer nezvestobe) preklicati. Bog je svoboden in lahko dopusti tudi katastrofe nad svojim ljudstvom, toda gorje tistim, ki ne razumejo znamenja časa in gredo za drugimi bogovi.Tudi napredek in tehnika še daleč nista spravila Boga s sveta, kot si nekateri domišljajo in katastrofe zadnjega časa to dokazujejo. Slovenija je zadnje leto živ dokaz za to. Odkar je na krmilu nesposobna vlada, ki ljudem v obraz laže čim kdo od njih odpre usta, se čedalje bolj pogrezamo v revščino. Samo Bog nas lahko reši, on pa govori tiho, zato mu je treba pazljivo prisluhniti in obenem z molitvijo izprositi tisto, kar si želimo: močno in svobodno državo pod sposobnim vodstvom.
