1Kr 3,5.7-12
Odlomek nam kaže mladega Salomona, ki šele začenja življenjsko pot in ga teža odgovornosti pritiska k tlom tembolj, ker bo moral za svojega vladanja, v katerem nima izkušenj, ohranjati Božje delo. Zaveda se, da mu bo najprej potrebna modrost razlikovanja med dobrim in zlom. Opisovanje, kako spozna svoje mesto sredi Božjega ljudstva, pokaže za tiste čase pomembno razliko med izraelskim kraljem in egiptovskim faraonom. Faraon se je imel za izbranca in usoda njegova naroda zanj ni pomenila kake naloge ali skrbi – revščina ljudi je faraone puščala neobčutljive. Pri Izraelcih je nasprotno: kralj je neke vrste Božji namestnik in njegova prva skrb je moralno in materialno blagostanje naroda. Preroki so kralje vedno opozarjali, da so odgovorni za vero svojega ljudstva. Iz tega bi se imeli kaj naučiti sodobni oblastniki, ki jim je pomembna samo osebna oblast in oblast njihove politične stranke, namesto da bi v svojem položaju videli službo resnici, miru, dobroti in ljubezni ter odgovornosti.
Posebno zanimivo in tudi tolažilno za nas pa je, da vladavine, ki se ne držijo Salomonovih načel, vedno hitreje propadajo. Očitno se tudi tukaj pozna napredek, ki je vedno hitrejši, pa naj bo v dobrem ali slabem. Zato tudi Slovenci lahko upamo, da bo sedanja nesposobna vlada v doglednem času šla na smetišče zgodovine – če ne bo na njeno mesto prišla še slabša, česar smo že vajeni. Je pa na nas, kristjanih, da z molitvijo trkamo na Božje usmiljenje, da bi vendar že prišli do vlade, ki bo vsaj malo posnemala Salomonovo prizadevanje za modrost.
