Evharistija, poroštvo vstajenja

Iz razprave sv. Ireneja, škofa, Zoper krivoverstva (5. knj., 2, 2-3)

71

Če ni deležno rešenja tudi naše telo, potem nas Gospod ni odkupil s svojo krvjo; potem tudi evharistični kelih ni delež pri njegovi krvi, in kruh, ki ga lomimo, ni delež pri njegovem telesu. Saj se kri pretaka po žilah in mesu in vsem drugem, kar je človeško telo, in vse to je v resnici postala božja Beseda, ki je prišla, da bi nas odrešila s svojo krvjo. O tem priča apostol, ko pravi: V njej imamo odrešenje po njeni krvi in odpuščenje grehov.

Ker smo njeni udje in se hranimo s pomočjo stvarstva, ki nam ga podarja ona sama, – po njeni volji namreč vzhaja sonce in po njeni volji gre dež, – je vzela čašo, jo napolnila s sadom stvarjenja in rekla, da je njena lastna kri, po kateri se krepi naša kri. Prav tako je odločno zatrdila, da je kruh, ki ga daje stvarstvo, njeno lastno telo, po katerem se krepijo naša telesa.

Tako torej čaša, ki jo je pomešal človek, in kruh, ki ga je on umesil, postaneta, ko prejmeta posvečenje, sveta evharistija, se pravi, Kristusova kri in telo. Po njima se krepi in utrjuje substanca naše telesne biti. Kako bi torej kdo mogel trditi, da telo ni v stanju sprejemati božjega daru za večno življenje, ko se hrani s Kristusovo krvjo in telesom ter postaja ud tega telesa?

Prav to zatrjuje blaženi apostol v pismu Efežanom: Mi smo udje njegovega telesa, iz njegovega mesa in iz njegovih kosti. Tega pa ne pravi o kakem duhovnem in nevidnem človeku, kajti duh nima mesa in kosti, marveč o onem telesnem ustroju, ki je lasten pravemu človeku iz mesa, živcev in kosti. Ta se krepča s čašo, Gospodovo krvjo, in krepi s kruhom, Gospodovim telesom.

Ko so korenine vinske trte položene v zemljo, prinaša trta sad ob svojem času. Ko pšenično zrno pade v grudo in se tam razkroji, vzkali, pomnoženo s Svetim Duhom, ki vse podpira. Nato pa te substance ob spretnosti ljudi pridejo do praktične uporabe. Ko nato prejmejo božjo besedo, pa postanejo sveta evharistija, to se pravi Kristusovo telo in kri. Na podoben način bodo naša telesa, ki jih hrani ta evharistija, potem ko bodo položena v zemljo in bodo tam razpadla, ponovno vstala ob svojem času, ko jim bo božja Beseda naklonila dar vstajenja od mrtvih v slavo Boga Očeta. Ona namreč prinaša nesmrtnost temu, kar je umrljivo, in milostno dodeljuje nestrohljivost vsemu, kar je kvarljivo, zato da se božja moč dodaja v polni meri k človeški slabosti.

image_pdfimage_print