9. april 2023 – velika noč Gospodovega vstajenja

PO VSTAJENJU SO Z NJIM JEDLI IN PILI

101

Apd 10,34a.37-43

V velikonočnem času, torej tja do binkošti, nedeljska prva mašna berila niso iz Stare zaveze, ampak iz Apostolskih del. 

Odlomek iz Apostolskih del pri dnevni maši na velikonočno nedeljo je iz Petrovega govora v hiši stotnika Kornelija v Cezareji. Čeprav je ta govor namenjen poganom, je bistveno drugačen, kot so ostali poganom namenjeni govori vApostolskih delih. Namesto da bi govoril o spreobrnjenju k živemu Bogu (v nasprotju s poganskimi bogovi) in predstavil Jezusa kot sodnika, razpravlja o tem, kar se je že zgodilo, kar pa za pogane, ki niso poznali starozaveznega pričakovanja Odrešenika, ni imelo posebne teže. Na nek način je to potrdil Bog sam, saj je ne glede na pomanjkljivosti Petrovega govora poslal tudi poganom Svetega Duha (kar pa ni predmet velikonočnega berila). Vsekakor pa nam ta odlomek Apostolskih del nazorno kaže, kakšno je bilo dokaj preprosto apostolsko oznanilo, ki je postalo bolj teološko poglobljeno in komplicirano šele z nastopom apostola Pavla. To oznanilo je bila kratka sinteza Kristusovega javnega življenja, trpljenja in vstajenja, kar je pomembno za vse čase, tudi današnje. O Kristusovem vstajenju ni mogoče govoriti ločeno, kakor tudi ne o njegovem oznanjevanju in trpljenju. Vsi trije vidiki, ki so si v času sledili, so med seboj bistveno povezani, ker so deli nujnega razvoja in dopolnitve Božjega odrešenjskega načrta. Tako tudi kristjani vidimo v veliki noči dan, ko se je razodel Božji poseg v našo zgodovino.

image_pdfimage_print