Iz Kaire v Bagdad

292

Prvi del: Tisoč kilometrov ob Nilu

Sveta Družina v Egiptu

1.

»Pojdiva v Staro Kairo, Vam pokažem kraj, kjer je stanovala sveta Družina,« me je povabil nekega dne oče Evgen. In sva šla.

Stara Kaira je južno predmestje današnje Kaire, na desnem bregu Nila leži, približno nasproti piramidam. V davnih dobah se je kraj imenoval Hereohe, to je: bojišče. Verjetno je, da se je iz tega imena razvilo ime Kaira. Ko so Rimljani nekaj desetletij pred Kr. zasedli Egipt, so pozidali v današnji Stari Kairi trdnjavo. Trnjavsko obzidje še stoji in vanj je pozidana Stara Kaira, kup revnih hiš z ozkimi, umazanimi ulicami, polnimi nesnage in uboštva. Skoraj sami Kopti stanujejo v Stari Kairi, šest cerkev imajo in nekaj samostanov. Tudi Judje imajo majhno sinagogo.

Izmed koptskih cerkev je najznamenitejša cerkev Abu Serge, posvečena je sv. Sergiju, sirskemu vojaku in mučeniku, ki ga časti tudi latinska Cerkev. Zelo stara je, pravijo, da najstarejša v Kairi. V današnji obliki je iz sedmega stoletja, stavbno gradivo je deloma vzeto od še starejše cerkve, ki je stala na tem mestu.

Ko sva vstopila, je bradat koptski duhovnik v prazni cerkvi opravljal službo božjo, njegov sin mu je stregel. Z enoličnim, jokavim glasom je enolično pel v koptskem jeziku neskončno dolga berila iz svetega pisma. Prenehal je, se obrnil in naju nekaj časa gledal, pa spet začel. Fantek je pustil očeta pri oltarju samega in prišel bliže.

Tudi notranjost kaže častitljivo starost. V starem bizantinskem slogu je zidana, stropa nima, goli krov se vidi. Stebrovje jo deli v tri ladje. Marmornati stebri so različne debelosti in različnega sloga, očividno so vzeti iz starejše dobe. Tlaka ni, prstena tla pokrivajo stare, shojene in umazane preproge.

Ogledoval sem si glavni oltar in stare lepe rezbarije v lesu in slonovini ter zanimive starodavne slike. Spet je prekinil duhovnik svoje molitve in mignil fantku. Ta je vzel svečo Z oltarja in naju vprašal, če hočeva videti kripto.

Pritrdila sva; posvetil nama je po ozkih stopnicah in kmalu sva stala v podzemeljski, nizko obokani kripti. Kake štiri metre leži pod zunanjim svetom, stene so vlažne in fantek je pravil, da ob povodnji vdira v kripto voda. Svet se je zaradi poplav dvignil in stara cerkev, vsekakor prva na tem mestu, je prišla polagoma pod zemljo.

Dva starinska stebra in košček stene delijo prostor v tri ladjice. Vsaka ima v prednji, oltarni steni vdolbino. V desni ladjici stoji krstni kamen.

Današnja kripta pod cerkvijo Abu Serge je prvotna cerkev, v drugem ali tretjem stoletju je bila pozidana. Starodavno koptsko izročilo trdi, da stoji na mestu, kjer je sveta Družina stanovala.

To izročilo je verjetno.

Stara Kaira je stala že ob Kristusovem času; najbrž je bila južno predmestje in zadnji ostanek staroegiptovskega Heliopolisa, mesta, ki je ležalo severno od današnje Kaire. Te ob Kristusovem času seve še ni bilo. Tudi kripta pod cerkvijo Abu Serge ima vse znake visoke starosti. Izročilo Koptov, da je iz drugega ali tretjega stoletja, se ne da ovreči. V tedanjih časih pa je bil spomin na svetopisemske dogodke še živ. Če se na kak kraj, posebno na kako svetišče, veže spomin na tak dogodek, je tako izročilo precej verjetno, posebno še, ker so v tistih časih radi zidali cerkve na takih krajih.

To krajevno izročilo ima tem tehtnejšo veljavo, ker ga sporočajo Kopti.

Kopti so neposredni potomci starih Egipčanov, vsi drugi današnji Egipčani so priseljenci. Dandanes jih je še krog 700.000. Imeli so svoj jezik, koptski, ki je poslednja veja staroegiptovskega jezika, pa je že od tretjega stoletja po Kristusu mrtev. Obredne knjige Koptov pa so pisane v tem jeziku. Kopti so sicer kristjani, toda imajo v svoji veri marsikakšen zmoten nauk – niso katoličani.

To ljudstvo je nedvomno najverodostojnejši nositelj izročila. Starodavno je, že tisočletja živi na istem mestu, povrhu je še orientalsko ljudstvo in pri teh se izročila brez primere živeje ohranijo ko pri nas. Če je ostal kak spomin na bivanje svete Družine v Egiptu, so ga Kopti, prvi kristjani Egipta, gotovo ohranili.

Še en razlog govori v prilog temu izročilu. V Stari Kairi, južnem predmestju Heliopoiisa, so nedvomno ob Kristusovem času živeli tudi Judje. Naseljeni so bili sicer po vsem Egiptu, prav posebno mnogo pa jih je bilo v Heliopolisu, ker so imeli v bližini, v Leontopolisu, svoj tempelj, po vzoru onega v Jeruzalemu. V Stari Kairi imajo še dandanes sinagogo. In v bližini svojih rojakov se je naselila sveta Družina, ko je pribežala v Egipt.

Ne trdim, da so ti dokazi neizpodbitni in da bi bila sveta Družina čisto gotovo stanovala na kraju današnje cerkve Abu Serge. Gotovo je le, da ti razlogi verjetnost koptskega izročila utrjujejo. Starodavna kripta je kraj, ki zasluži, da ga s pobožno spoštljivostjo obiščemo, — za kristjana je drugi Betlehem, drugi Nazaret.

image_pdfimage_print