VI. Skopljanski škof
11. Tisk
Za utrjevanje in širjenje verskega življenja se je Gnidovec posluževal tudi tiska in verskih organizacij.
L. 1927 je izdal Mali putokaz “za katoličane v krajih, kjer ni katoliškega duhovnika” (16 strani v cirilici. Natisnila Jugoslovanska tiskarma v Ljubljani). V knjižici daje navodila, kako gojiti v diaspori versko življenje. Govori o krstu, naroča, naj otroka krste doma, če zboli in duhovnik ne more priti. Poudarja važnost sv. birme, saj terja izpovedovanje vere v diaspori večkrat poguma in žrtve. Uči, da je za katoličana veljavna le cerkvena poroka. Mešan zakon je dovoljen samo, ako je popolnoma gotovo, da bodo otroci deležni katoliške vzgoje. Svetuje, kaj storiti v bolezni, ob smrti in pokopu. Na koncu knjižice so nasveti za krščansko življenje. “Povsod in vedno imej v mislih Boga.” Priporoča pogosto molitev. Obširno navaja nagibe za popolno kesanje, ki naj bi ga vsakdo obudil vsak večer, za gotovo pa po grehu. “Porabi vsako priložnost, ko pride duhovnik, da se spoveš in prejmeš sv. Rešnje Telo. (…) Rad beri nabožne knjige in liste. Opravljaj službo marljivo, potrpežljivo,, z veselim srcem in dobrim namenom, da razveseljuješ Boga. Svoje delo začni s ponižno molitvijo. Nadaljuj ga istotako s ponižno molitvijo. In končaj ga vedno s ponižno molitvijo. Posebno še v skušnjavi se vedno obrni k Bogu s ponižno molitvijo. Bodi ljubezniv do vsakega človeka, stori dobro vsakemu. Nikoli ne vračaj hudega za hudo. V občevanju z ljudmi bodi vedno plemenit. Pazi, da vedoma nikogar ne razžališ. Ne govori veliko, govori pa samo resnico. Pazi nase, da ne boš zaklel ali izgovoril grde besede. Stalno se odpoveduj samemu sebi, to je, odpovej se kaki stvari, ki ti je draga.. . Prizadevaj si, da boš iz ljubezni v vsem posnemal Jezusa, ki je pot, resnica in življenje.”
O tem, kako povezati razkropljene vernike z dušnimi pastirji, se je Gnidovec takoj po prihodu posvetoval s tedaj imenovanim skopskim župnikom Franjom Jambrekovićem DJ, dotlej kaplanom župnika o. Gasparja Zadrime, in ta s svojim provincialom p. Prešernom. Prišli so do zaključka, da je potrebno izdajati verski list. Priprave so naložili župnikovemu pomočniku o. Bukoviču. Ta mu je našel tudi ime: Blagovest – Blagovijest. Prva številka z Bukovičevim uvodnikom je izšla za veliko noč 1. 1927 na štirih straneh v 500 izvodih. Druga številka je prinesla sliko in kratek življenjepis blažene Hosane Kotorske. Blagovest je izhajala po enkrat na mesec; najprej kot župnijski, pozneje kot škofijski list. Finančna sredstva je preskrbel škof Gnidovec; za začetni fond so služili prispevki jugoslovanskih izseljencev, kar je Gnidovec zbral na evharističnem kongresu v Chicagu.
Albanski verniki so želeli še prispevkov v svojem jeziku, del bralcev pa je hotel videti kaj v cirilici. Obema željama je urednik Jambreković ustregel. List so vodili jezuiti tudi po Jambrekovićevem odhodu iz Skopja, dokler niso odtod odšli (1934). Takrat je Gnidovec naložil skrb za Blagovest g. Alojziju Turku. Naročil mu je, naj pravno in tehnično vse pripravi, ureja pa naj ga čimbolj pastoralno. Obljubil mu je tudi kakšne svoje spise. Ko se je Turk izgovarjal zaradi jezika in drugih obveznosti, je škof odvrnil: »Staro pravilo je, da je treba delo naložiti tistim, ki veliko delajo. Izvršili ga bodo, brezposelni bi ga pa odložili. Zaupaj V Božjo Previdnost!« V uredniškem, odboru sta bila msgr. Kordin in ravnatelj prizrenskega malega semenišča Dorčić. Listu so program razširili zlasti glede na medsebojno spoznavanje in razumevanje z drugoverci. Delež prispevkov v cirilici se je povečal. Naklada je narasla na 2.500 izvodov. Delo z ročnim tiskom je najprej prevzela tiskarna Dimitrijevića v Skoplju, nekaj časa se je list tiskal tudi v Bitolju.*
*Izhajanje je prekinila bolgarska okupacija med drugo svetovno vojsko, najprej v Nišu, za kar je poskbel tedanji niški župnik Zakrajšek. Potem je list spet vodil g. Turk. Od oktobra l. 1946 je izhajal v Beogradu.
