12. februar – 6. nedelja med letom

BOG NI DOVOLIL GREŠITI

167

Sir 15,15-20

Sirahova knjiga – iz nje je prvo berilo 6. nedelje med letom – nam svojega pisca natančno predstavi. Njen pisec je Sirahov sin Jezus, ki je živel v Jeruzalemu okrog leta 200 pred Kr, knjigo pa je napisal okrog leta 187 v hebrejščini, njegov vnuk pa jo je prevedel v grščino po letu 132 pred Kr., da bi jo lahko brali tudi tisti, ki so stalno živeli v tujini in niso več razumeli hebrejsko. Na kratko bi lahko rekli, da Sirhova knjiga nagovarja vsakega, ki iskreno hoče živeti kot Jud v svetu, ki se je spremenil.

Sirah je predvsem knjiga o modrosti, zato je razumljivo, da je lep del svojega razmišljanja posvetil odločilnemu dogodku človeškega življenja, namreč smrti, ki pa je obenem tudi najbolj skrivnostni del človekovega življenja.

Če hočeš, moreš spolnjevati zapovedi in ohraniti zvestobo. To je stvar tvoje svobodne volje. Tako pravi Sirah, ki prvi od hebrejskih pisateljev premišljuje o padcu človeka s posledicami, ki človeški rod vznemirjajo že od sive davnine. Vendar, svoboda ali ne, grešnik ali ne, človek ne more uiti smrti in naše življenje do smrti je le še preveč revno, da bi lahko pričali o življenju, ki je močnejše od smrti. Človek je umrljiv po svoji naravi in njegova svoboda pri tem ne more nič napraviti. Vendar ta svoboda vse spremeni, ker lahko ponižno sprejme človekovo umrljivo stanje in se z njim spoprijazni, ali pa ga ošabno odriva nekam v pozabljenje, čeprav ga dokončno odriniti ne more. Do zdaj ji še nihče ni ušel in ji tudi nihče ne bo. Razne znanosti se lahko še tako trudijo podaljšati človekovo življenje – nesmrtnega ga ne morejo in ne bodo mogle napraviti. Smrt se v bistvu norčuje iz človeške svobode, kadar jo uporabljamo v svojo sebičnost. V takem primeru je smrt res kazen za človeka, saj ga prisili, da se odpove vsemu, kar mu je v življenju kaj pomenilo, nazadnje pa še življenju samemu. Če jo pa gledamo krščansko, je to samo prestop praga, ki vodi v življenje v Bogu. Tako jo tudi opisujejo tisti, ki so bili že klinično mrtvi, pa so jih nekako priklicali nazaj v življenje. Od nas je torej odvisno, ali jo pričakujemo kot strašilo, ali pad kot izpolnitev vsega, ker smo si želeli.

image_pdfimage_print