Sof 2,3; 3,12-13
Delovanje preroka Sofonija, ki je redek gost nedeljske liturgije, postavljamo v čas kralja Jošija (640- 630), v čas propadanja asirskega imperija, ki je ogrožal zvestobo Davidovi dinastiji in dvoru in širil asirski zvezdni kult, čemur so se pridružili še drugi zunanji poganski pojavi: češčenje amonskega boga Milkoma, tuja zamejska moda, lažno preroštvo, nasilje in razne krivice. Zato je prvi del Sofonijeve knjige posvečen grožnjam Judu in Jeruzalemu ter drugim narodom. Glavni del pa je posvečen Božjim obljubam: spreobrnjenju poganov, vrnitvi razkropljenih, predvsem pa zvestobi Izraelovega ostanka, tistih maloštevilnih, ki niso šli za tujimi bogovi. Knjižica je obliko, kot jo imamo sedaj, dobila med babilonskim izgnanstvom (586-539) ali celo po njem.
Prvi del Sofonijeve knjige je posvečen grožnjam Judu in Jeruzalemu ter drugim narodom. Glavni del pa je posvečen Božjim obljubam: spreobrnjenju poganov, vrnitvi razkropljenih, predvsem pa zvestobi Izraelovega ostanka, tistih maloštevilnih, ki niso šli za tujimi bogovi. V povezavi z nedeljskim evangelijem pa to napoved rešitve lahko vidimo kot uvod v novozavezne blagre, ki jih je Jezus postavil kot življenjski program svojih učencev. Božja beseda je važna za razumevanje Jezusovega oznanila; blagor njim, ki si zanjo prizadevajo.
