Sveta Marija, Božja Mati – 1. januar 2023

BLAGOSLOV V BOŽJEM IMENU

67

4Mz 6,22-27

Novo leto začenjamo s praznikom Mariije, svete Božje Matere. S tem nam bogoslužje daje odgovor na vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti ob začetku novega leta vsak človek blage volje, kakor so angeli v Betlehemu imenovali tiste, ki so se bili voljni pokloniti novorojenemu Odrešeniku. Vprašanje namreč, po kateri poti priti do Boga. Odgovor je jasen: po Marijini poti, ali bolje, preko Marije. Misim, da je tukaj tudi razlaga, zakaj je v bogoslužnem letu toliko Marijinih praznikov in spominov. Je pač dobro imeti kažipot na vsakem križišču.

Marijin praznik na začetku novega leta pa nas opozarja na enega največjih darov, ki ga človek lahko prejme od Boga bodisi kot posameznik, bodisi kot skupnost, pa naj bo ta družinska, verska, delovna ali narodna. Sveto pismo nam ta dar predstavlja v obliki Aronovega blagoslova, ki ga imamo kot starozavezo berilo na novoletni dan.

Ta Aronov blagoslov se v tej ali drugačni obliki pojavlja večkrat v Stari zavezi. Nastajal je vsebinsko skoraj enak, oblikovno pa različen skoraj skozi 700 let. Najdemo ga v času, ki ga pokriva Mojzes, pa v pred-davidovskem času, v duhovniši tradiciji v Jeruzalemu, v času Jošijeve reforme, pa tudi v času po vrnitvi iz babilonskega izgnanstva. Na  novoletni dan ga imamo iz Četrte Mojzesove knjige, ki se imenuje tudi Numeri ali Števila. Hebrejski original jasno pokaže, da je oblikovan ritmično, kar je v prevodu težje zaznati: gre za tri vrstice, od katerih je vsaka daljša od prejšnje, vsaka vrstica pa ima dva stavka, v katerih je spet prvi daljši od drugega.

Ob upoštevanju vsega tega pa ugotovimo, da blagoslov od vrstice do vrstice narašča. Uvod (6,22-23) je Božje naročilo Mojzesu, naj pouči duhovnika Arona in njegove sinove, naj blagoslavljajo ljudstvo. Poudarek je na tem, da je Bog tisti, ki blagoslavlja, prejemniki pa so ljudje. V prvi vrstici (6,24) je označen prvi sad blagoslova: splošno Božje varstvo. V drugi vrstici (6,25) je poudarjena Božja milostljivost, ki spremlja odpuščanje grehov, toliko bolj pa je bila pomembna v Stari zavezi, ko zakramentalnega odpuščanja še ni bilo. Višek pa je tretja vrstica (6,26), kjer je kot sad blagoslova postavljen mir. To pa ni samo preprosti mir, kjer je odsotnost nasilja, ampak hebrejski “šalóm”, ki pomeni tudi blagostanje, srečo, bogastvo, zadovoljnost, slogo, urejeno in mirno stanje, varnost pred sovražniki in zvermi, mesijansko odrešenje, skratka vse tisto, kar določa in zagotavlja blagostanje in odsotnost revščine ter napredek v vsem dobrem. Ali, če hočete “moderno”: vse tisto, kar obsegajo tako slavljene, pa tako kršene človekove pravice.

Torej: Gospod naj vam podeli mir!

image_pdfimage_print