Novo leto, kot ga praznujemo, nastopi 1. januarja. Ta dan tudi praznuje Marija Mati Božja. Zadnji dan leta je 31. decembra in se imenuje Silvestrovo, saj ima ta dan god sveti Silvester, 33. papež. Umrl leta 335.
Od kdaj praznujemo Novo leto, tako kot danes
1622 – papeški koncil sprejme, da se novo leto začne na 1. januar, kot začetek novega leta (prej 25. marec).
Leta 1582 sta gregorijanski koledar uvedla papež Gregor XIII. in neapeljski zdravnik, matematik in astronom A. Loisius Lilius (po njegovi smrti je na pomoč priskočil Christopher Clavius, matematik iz Bamberga).
Včasih se je Novo leto praznovalo ob Veliki noči
Cerkveni koncil v Niceji leta 325 je določil, da naj se krščanska Velika noč praznuje ob začetku astronomske pomladi, to je tedaj, ko je Sonce v pomladišču, in da naj bo tedaj datum 21. marec.
Delo De ratione temporum pa je to spremenilo. Cerkev je sklenila, da naj se Velika noč praznuje na nedeljo po prvi pomladanski polni Luni.
Najzgodnejši datum Velike noči je na ta način 22. marec, najkasnejši pa 25. april.
Če pade prva pomladanska polna Luna na nedeljo, je Velika noč naslednjo nedeljo! Zaradi zanimivosti povejmo, da je v 20. stoletju nastopila Velika noč najbolj zgodaj leta 1913, in sicer 23. marca in najkasneje leta 1943 in sicer 25. aprila.
Okrog Velike noči se zvrsti vse cerkveno leto s svojimi premakljivimi prazniki, ki zato od leta do leta spreminjajo datum.
Po julijanskem koledarju merimo s preveliko enoto, zato sta nastopala Velika noč in začetek pomladi (in drugih letnih časov) po koledarju vedno prej.
V letu 1582 je nastopila astronomska pomlad že (1582 – 325) . 0,00780 = 10 dni prej, torej 11. marca! Zato je papež Gregor XIII. z bulo 1. marca 1582 ukazal, da nastopi za četrtkom, 4. oktobra 1582, petek, vendar z datumom 15. oktober 1582.
Novo leto in prestopna leta
Glede prestopnih let pa je izdal papež sledeči predpis, ki predstavlja bistvo gregorijanskega koledarja.
Prestopna so leta, ki so deljiva s 4, vendar z omejitvijo, da so od let z dvema ničlama na koncu prestopna le tista, ki so deljiva s 400.
Prestopno je torej le vsako četrto stoletje! Prestopna so (bodo) leta 1600, 2000, 2400…, niso pa bila (ne bodo) prestopna leta 1700, 1800, 1900, 2100, 2200, 2300…, ki so po julijanskem koledarju prestopna!
Na opisani način imamo v štiristo letih tri prestopna leta manj kot po julijanskem koledarju, torej 3 dni manj v 400 letih, kar znaša na leto 3/400 = 0,0075 dneva manj!
Na ta način uvedeno leto je tako imenovano gregorijansko leto, ki je za 0,0075 dneva krajše od julijanskega leta in znaša: 356,25 – 0,0075 = 365,2425 srednjega Sončevega dneva.
Razlika med gregorijanskim in tropskim letom znaša: 365,2425 – 365,2422 = + 0,0003 dneva = + 26 sekund.
Merimo torej še vedno s preveliko enoto, vendar je ta razlika 674/26 = 26-krat manjša kot pri julijanskem koledarju!
Razlika nanese en dan v približno 1/0,0003 = 3333 letih (3 dni v 10.000 letih) oziroma eno uro v približno 3333l24 = 139 letih.
V letu 1997 je zaostajal gregorijanski koledar za: (1997 – 1582) . 26 sekund = 415 . 26 sekund = 2 uri 59 minut 50 sekund za gibanjem Sonca, torej za tropskim letom! Okoli leta 1582 + 3333 = 4915 bo datum začetka astronomske pomladi za en dan manjši, torej 20. marec! Verjetno bodo to uredili zanamci tako, da bodo koledarju dodali en dan.
Gregorijanski koledar so takoj sprejele le maloštevilne tedanje države, osvojen je bil postopno.
V Rusiji, Turčiji, Egiptu in na Kitajskem so ga sprejeli šele v 20. stoletju. Danes velja gregorijanski koledar praktično po vsem svetu.
Računanje časa po julijanskem koledarju se večkrat imenuje stari stil, po gregorijanskem koledarju pa novi stil. Računanje časa po starem stilu, to je po julijanskem koledarju, je zadržala pravoslavna cerkev do danes.
Razlika novi – stari stil, torej razlika med gregorijanskim in julijanskim koledarjem, je znašala v 17. stoletju +10 dni, v 18. stoletju +11 dni in v 19. stoletju +12. dni. V 20. stoletju je znašala razlika +13 dni.
V 21. stoletju bo znašala razlika še vedno +13 dni, saj bo leto 2000 prestopno po gregorijanskem in julijanskem koledarju!
Zaradi pozitivne razlike med gregorijanskim in julijanskim koledarjem in predpisov o Veliki noči, nastopa pravoslavna Velika noč vedno kasneje (ali na isti datum) kot na primer katoliška. V letu 1989 je bila na primer Velika noč 26. marca, pravoslavna pa šele 30. aprila. V letu 1990 pa sta datuma katoliške in pravoslavne Velike noči sovpadla 15. april.
