VI. Skopljanski škof
7. Gradnja in popravljanje cerkva in kapel
Gusinje je gorska vas pod Prokletijami. Imela je okr. 300 prebivalcev, samih Šiptarjev; polovica jih je bila katoličanov. Do 1. 1925 je selo pripadalo skadrski nadškofiji, v državi SHS pa je bilo dušno pastirstvo prepuščeno župniji v 80 km oddaljeni Peći. Gnidovec je v Gusinju ustanovil podružnico, nato župnijo. Prvi župnik je bil don Marijan Glasnović. Svet za cerkev in župnišče je podaril nek kmet. Nastale pa so velike težave, ker so pravoslavci trdili, da je last njihovega pokopališča. Spravili so stvar na sodišče. Gnidovec se je zatekel k sv. Jožefu in končno je bila zadeva urejena: zemljišče je bilo priznano kot lastnina nove župnije. Cerkev so zgradili 1. 1934 in Gnidovec jo je na Vse svete tega leta blagoslovil ter posvetil sv. Antonu Padovanskemu. Za leto 1938 vemo, da je bilo v Gusinju rojenih 17 otrok,, blagoslovljenih 5 porok, pokopali so dva vaščana, obhajil pa razdelili 650. Župnija je včasih ostala brez duhovnikla; takrat jo je upravljal župnik iz Kosovske Mitrovice.
Majhno, lično cerkev je Gnidovec zgradil Ijaramanom v hribovski vasi Pešter, uro hoda nad Janjevom. Posvetil jo je sv. Sebastijanu. Ko je 1. 1935 prevzel župnijo v Janjevu g. Zakrajšek, se je izkazalo, da cerkvica v Pešteru zaradi slabe gradnje že razpada. Obnovili so jo in nabavili tudi zvon. Obesili so ga na dva hrasta poleg cerkvice. Tako visi menda še danes in spodbuja ljaramane k javnemu izpovedovanju vere.
Ljaramanska je tudi hribovska vas Dunav v Skopski Črni gori. Tam je Gnidovec z velikimi težavami zgradil cerkev sv. Ane. Dovršili so je šele l. 1938. Bila je zadnja cerkev, ki jo je blagoslovil (21. novembra 1938). Oltarno podobo sv. Ane je preskrbel šele naslednje leto g. Zakrajšek, ko je na god zavetnice prišel tja maševat.
Tretja ljaramanska hribovska vas, v kateri je Gnidovec postavil cerkvico, je Krvosarija nad Prizrenom. Zaradi odpora mohamedancev so se katoličani izselili. Cerkev je bila po drugi svetovni vojni prodana krajevni zadrugi.
Tudi v Pepelištu verniki menda niso vzdržali. Škof je kupil za 7.000 dinarjev turško hišo in dal v njej urediti kapelico. Ni pa vasi mogel najti stalnega duhovnika.
Trdo se je moral Gnidovec boriti za to, da je mogel dati cerkev naselbini primorskih Slovencev v Bistrenici. Splošnemu pritisku je uspelo, da je nekaj družin prestopilo v pravoslavje. Sezidali so jim cerkvico in jim pošiljali pravoslavne svečenike. Gnidovec je 1. 1936 zgradil in blagoslovil katoliško cerkev sv. Jožefa. Uspelo mu je, da so se nekateri vrnili v katoliško Cerkev.
V metohijskem farnem središču Djakovici so imeli frančiškani hišno kapelico sv. Antona Padovanskega, kjer je svoj čas maševal bolehen duhovnik, župnije niso hoteli prevzeti, pač pa so kar na svojo pest začeli maševati ob torkih. Gnidovec je tam postavil cerkev sv. Petra. L. 1939 je župnijo upravljal g. Dominik Ramaj. Po škofovi smrti je prišlo do neprijetnih sporov. G. Zakrajšek je v Blagovesti pokazal, kako se češčenje sv. Antona sprevrača v malikovalstvo. Frančiškani so to zamerili. Končno je novi škof dr. Čekada odločil, da frančiškani prevzamejo župnijo v Djakovicii, zapuste pa župnijo v Peći.
Za cerkev v Terziji blizu Stuble je imel Gnidovec že zbranih 40.000 din. Potreboval bi še 7.000 din. A hujša ovira je bila lastninska pravica. Moral je popustiti. Kasneje se k temu načrtu ni mogel več vrniti.
Pač pa je zgradil več kapel. V Veleži pod Suho reko blizu Prizrena se je zanjo zavzel tudi takratni župnik Simon Djokaj. V Kumanovem je Gnidovec kupil hišo in jo dal predelati v kapelo sv. Terezije Deteta Jezusa. V Prijepolju ob Limu je obnovil kapelo, posvečeno sv. Cirilu in Metodu. Diaspori namenjeni sta bili Marijini kapeli v Velesu in Štipu in kapela sv. Cirila in Metoda v Ohridu.
Razen naštetih cerkva in kapel,, ki jih je sezidal Gnidovec, je za njegovega škofovanja nastalo še nekaj božjih hramov. Na dati sv. Frančiška Asiškega (4. oktobra) 1928 je škof posvetil novo cerkev sv. Katarine v starodavnem mestu Peć* nekdanjem sedežu pravoslavne patriarhije. Tudi katoliška župnija v mestu je stara. Turki so v dobi svoje vladavine razdejali cerkev sv. Katarine in uporabili gradivo za džamijo. V 18. stoletju je Kongregacija za širjenje vere odredila, da bodi Peć središče misijonskega dela za Metohijo in Kosovo polje. Dušno pastirstvo so oskrbovali frančiškani. Od 1. 1895 ga je vodil frančiškan Lovrenc Mitrović, doma iz Janjeva. Cerkev je 1. 1908 pogorela. Po vojni je župnik zgradil novo, prostorno, z obširnim vrtom in velikim župniščem. V pomoč so mu bili predvsem znanci iz Amerike. Župnija je bila lepo urejeno, v njej je delovalo več verskih društev: bratovščina presv. Rešnjega Telesa, tretji red sv. Frančiška, Društvo za širjenje vere, Mladina sv. Antona Padovanskega.
*L. 1927 je mesto štelo do 15.000 prebivalcev: 6.000 Srbov (in Hrvatov), 7.500 Šiptarjev in nad 1.000 Turkov. Po veri je bilo 5.000 pravoslavnih, 9.000 muslimanov in 400 katoličanov (Kat. misijoni V, 2 (1927).
Priština, ki je danes glavno mesto pokrajine Kosmet, takrat ni imela lastne župnije, temveč je pripadala Janjevu.* V mestu je prebivalo ok. 20.000 muslimanov, ki so imeli 13 džamij. Katoliških meščanov je bilo malo, pač pa jih je bilo veliko med tisoč mladeniči, ki so tam služili vojaškii rok. Skrb za cerkev je prevzel kurat Modrov. Sredstva je zbral samo z darovi. Prispevali so celo pravoslavni in muslimani; kot poroča g. Kordin, je sodelovala tudi predoseljska fara. Prva služba božja se je v novi cerkvi vršila v nedeljo 23. decembra 1928, slovesno pa jo je blagoslovil naslednjega leta na dan zavetnika sv. Antona Padovanskega dr. Gnidovec v spremstvu štirih duhovnikov. Med mašo jc govoril škof, po cerkveni slovesnosti vojaški duhovnik Badrov. Slavil je kosovske junake, ki so padli v boju proti Turkom. Njiim v spomin je dal sezidati cerkev. Škof ga je takrat v priznanje zaslug imenoval za duhovnega svetnika.
*Župnija Janjevo je imela okrog 3.600 duš. Leta 1933 je bilo tam 168 krstov, 28 porok in 67 pogrebov (Kraljestvo božje 1934, str. 46).
Čez dobrih 30 let so zaradi regulacije mesta porušili staro cerkev in zgradili novo cerkev sv. Antona. Postavili so jo blizu bolnišnice, kjer delujejo sestre sv. Križa iz Djakova. Poleg cerkve je tudi župnišče; faro vodijo salezijanci.
Največja albanska župnija v skopski škofiji so Zlokućami v Metohiji. Bila je ustanovljena že 1. 1899. Štela je nad 3.500 vernikov. Župnik je bil dolgo časa bosanski frančiškan o. Tomo Džaja. Vse kaže, da so novo cerkev sv. Janeza Krstnika zgradili frančiškani. Blagoslovit jo je prišel na dan sv. Frančiška 1. 1933 provincial bosanskih frančiškanov. Poročila iz tiste dobe govore o lepem družinskem življenju vernikov; niso pa bili ljudje vajeni prejemanja sv. obhajila. Z,a 1. 1939 vemo, da je bilo 200 obhajil manj, kot je bilo število vernikov.
