1

Brali smo

BEIJING — Kitajska je uradno odprla novo železniško pot do Nemčije, ki se izogne Rusiji. Povezava gre preko Kazahstana, Azerbejdžana, Romunije, Madžarske, Slovaške in Češke. Prehod Kaspiškega in Črnega morja je s trajekti.

MOSKVA — Zaradi ruske invazije v Ukrajino in sankcij ter gospodarskih posledic za Rusijo, je vedno hujše vprašanje izselitve informatskih tehnikov, ki ne nameravajo živeti pod Putinovim režimom.

WASHINGTON — ZDA so ustvarile nov tip drona, ki ustreza potrebam Ukrajincev in se imenuje “Phoenix Ghost”. Razvoj drona se je pričel še pred izbruhom vojne v Ukrajini. Trenutno pa si strokovnjaki prizadevajo, da bi ga še bolj prilagodili zahtevam ukrajinske vojske. Da nameravajo ZDA tovrstne drone pošiljati v Ukrajino, je naznanil tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. V okviru novega paketa pomoči naj bi Ukrajina prejela več kot 120 dronov.

KABUL — V dveh dneh je bil že drugi teroristični napad v Kunduzu na severu Afganistana. V eksploziji bombe je 23. aprila 33 ljudi umrlo, 43 je bilo ranjenih. Štirje atentati so bili 21. aprila v Kabulu in Kunduzu. Dva je vzela nase Isis.

LJUBLJANA — Predsednik programskega sveta RTV dr. Peter Gregorčič je po zadnjih soočenjih na Planetu razkril še eno zgovorno informacijo. Ko je v javni radiotelevizijski hiši vprašal, zakaj se nič ne poroča o Golobu, sploh pa ne o njegovih aferah, je dobil precej jasen in enostaven odgovor: ker so prijatelji.

MOSKVA — Po dolgem molku o izgubah v Ukrajini je rusko obrambno miinistrstvo 23. amprila priznalo, da je umrlo 13.414 ruskih vojakov, 7.000 pa je pogrešanih. V potopitvi križarke Moskva je umrlo 116 ljudi, okrog 100 jih je pa še pogrešanih.

LJUBLJANA — »Davčne počitnice za dobičke na nova podjetja, upoštevanje potreb gospodarstva v šolstvu, posodobitev medijske zakonodaje s podporo manjšim medijem …« Gre za program Slovenske demokratske stranke, ki ga je pred širno Slovenijo podprl Luka Mesec, sicer koordinator skrajne Levice. Ga je srečala pamet?

NICE — V Nici na jugu Francije je bil 24. aprila v napadu z nožem, ki ga je zagrešil moški, hudo ranjen duhovnik, so sporočile oblasti. V napadu med jutranjo mašo je bila poškodovana tudi redovnica. Kljub hudim ranam duhovnikovo življenje ni ogroženo, je sporočil francoski notranji minister Gerald Darmanin.

LJUBLJANA — Leve politične opcije so zgolj izpostave vplivnih stričkov. To sta potrdila tudi Kučan, z obiskom volilnega štaba SD-ja, in Janković z obiskom volilnega štaba Svobode. Vpliv strica Golobiča naj bi se udejanjil skozi skrajno Levico. Največjega pa imajo menda Jamnik iz Modre Zavarovalnice, ki bo nadzoroval gospodarstvo, Kos, ki bo lovke s POP TV-ja razširil na policijo, in Čeferin, ki bo utrjeval vpliv v pravosodju.

KIJEV — Po vseh grozotah, ki jih je svet videl v Ukrajini, škodi, ki jo je povzročila Rusija celotni Ukrajini, tudi civilistom in otrokom, je svet začel Rusijo primerjati z grozotami, ki so jih počeli islamski ekstremisti (ISIS).

LJUBLJANA — Pet izpadlih poslancev, ki jih zagotovo ne bomo pogrešali, ker so se “izkazali” z izjavami, dejanji, prizadevanji, žaljivostjo ali pa oportunizmom: Violeta Tomić, Jani Möderndorfer, Marko Bandelli, Maša Kociper in Marko Koprivc.

LJUBLJANA — Koalicija KUL je na volitvah zabeležila hud poraz; tako SD in Levica, ki se je komaj prebila v parlament, sta veliko izgubili. Koorodinator Levice Luka Mesec je priznal neuspeh in ponudil odstop. LMŠ in SAB preboj v parlament ni uspel.

KIJEV — Ukrajinska rraziskovalna internetna stran Sledstvie.Info poroča, da je bil znaten del deportiranih Ukrajincev v Rusijo nameščen v samostane in hostele za romarje Cerkve moskovskega patriarhata. Hekerja Anonymous in DDoSecretis ugotavljata, da je bilo do zdaj deprotiranih najmanj pol milijona Ukrajincev, od tega 100.000 otrok.

LJUBLJANA — Dr. Miro Haček o volitvah: »Slovenci še enkrat več državo dajejo v roke političnih amaterjev. To se v preteklosti ni najbolj obneslo. Nismo zrela demokracija. Zrele demokracije ne ustanavljajo strank 2 meseca pred volitvami, take stranke v zrelih demokracijah gotovo ne bi zmagale. Zmagala je pa predvsem anti-politika. Slovenci bi še ježa izvolili, če bi mu verjeli, da zavrača tradicionalno politiko. Poslanci so v veliki meri politični analfabeti. Seveda ne vsi, vendar velika večina.«

KIJEV — Ukrajinski predsednik Zelenski 25. aprila: »Ukrajinci so osvobodili 931 mest izpod ruske okupacije, osvoboditev celotnega ozemlja izpod Putinove okupacije je le še vprašanje časa.

LJUBLJANA — »Volilni rezultat stranke SD je pod pričakovanji. Slab! Socialna demokracija pa je predobra ideja, da bi imela zgolj 6,65 odstotka podpore. Zato se mi zdi prav, da kot podpredsednik SD-ja z odstopom dam zalet resnični razpravi v stranki, kako naprej. Srečno SD!« je na Twitterju sporočil podpredsednik SD Jernej Pikalo. Mnogi verjamejo, da je Pikalo sprejel potezo, ki bi jo morala Tanja Fajon.

LJUBLJANA — Golob volje ljudi ne bo spoštoval, napovedal je vrnitev odplaknjenih KUL-ovcev Alenke Bratušek, Marjana Šarca in Marka Bandellija.

DUNAJ — Če je ime slovenskega premierja bilo znano večini Evrope, pa imajo z zmagovalcem zadnjih državnozborskih volitev težave že v sosednji Avstriji, kjer se novinarji celo na javni televiziji sprašujejo kdo je Robert Golob.

BERLIN — Nemčija je za vzdrževanje migrantov v državi porabila že več deset milijard evrov. Levji delež sredstev pa predstavljajo stroški zdravstvenih storitev. Stroški zdravstvenega zavarovanja za hitro naraščajočo priseljensko prebivalstvo v Nemčiji strmo naraščajo. Od leta 2015 so po uradnih podatkih samo v Hamburgu za zdravniško nego migrantov porabili skoraj pol milijarde evrov.

LJUBLJANA — V zadnjih dneh je vse več trditev o nepravilnostih glede državnozborskih volitev 24. aprila 2022. Uporabniki družbenih omrežij delijo fotografije, ki kažejo, da so jim bile vročene neveljavne (brez žiga) glasovnice, v nekaterih voliščih se rezultati ne ujemajo s številom oddanih glasov, na enem od volišč pa so celo uspeli prešteti 889 glasov, čeprav je bilo oddanih samo 594 glasovnic.

MOSKVA — Ruski predsednik Vladimir Putin je 27. aprila znova zagrozil vsem državam, ki bi se vpletle v vojno v Ukrajini. »Če bo kdo od zunaj skušal posredovati v Ukrajini, se bomo odzvali s svetlobno hitrostjo,« je dejal na srečanju z ruskimi poslanci. Dodal je, da imajo za odgovor na voljo “sredstva, kakršnih nima nihče”. In ne bomo se jih obotavljali uporabiti, če bo potrebno, je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij.

LJUBLJANA — Politično aktivistko in predsednico sindikata Mladi plus Teo Jarc je zmotila opazka političnega komentatorja Žige Turka, da bi znal najverjetnejši mandatar Robert Golob do Rusije voditi politiko, ki je mnogo bolj podobna madžarski. Od Turka je zahtevala, da utihne, kar pa je politični komentator označil za fašizem.

MOSKVA — Rusko zunanje ministrstvo je kot odgovor na britansko uvrstitev 386 ruskih poslancev na črni seznam prepovedalo vstop v državo 287 poslancem spodnjega doma britanskega parlamenta. Ob tem so iz Moskve sporočili, da so na seznamu predvsem poslanci, ki so najbolj dejavno sodelovali pri pripravi proruskih sankcij.

LJUBLJANA — Po državnozborskih volitvah, ki so jih v veliki meri odločili neobjektivni večinski mediji, so mnogi pokazali nestrinjanje in pristopili v stranko SDS. Predsednik stranke Janez Janša je namreč sporočil, da beležijo množične vstope, obenem pa povabil tudi ostale, ki podpirajo vrednote stranke SDS, pa še niso včlanjeni.

SEUL — Nadškofija glavnega mesta Južne Koreje je organizirala versko šolo za stare starše, ki morajo velikokrat skrbeti za vnuke, ker so oboji starši zaposleni. Tako bodo stari starši obnavljali in poglabljali svoje versko znanje.

LJUBLJANA — Dr. Janez Juhant v knjigi o dr. Lambertu Ehrlichu: »Glavni namen tako imenovane osvobodilne fronte, ni bil osvoboditev Slovencev izpod okupatorjev, Italijanov, Nemcev, ampak podrejanje slovenskega naroda komunistični partiji.«

KATMANDU — Nepalska vlada je prrepovedala uvoz strojev, alkohola, tobaka, igrač in mobitelov, ki stanejo več kot $600. Zapovedano je tudi skrajšanje delovnega tedna. To bo veljalo najmanj do polovice julija, ker hočejo obvarovati svoje rezerve tuje valute, ki se dramatično manjšajo.




Brali smo

LJUBLJANA — Minister Jernej Vrtovec: »Projekt izgradnje Potniškega centra “Ljubljana Projekt” bo v celoti zaključen do leta 2025”.

BUDIMPEŠTA — Gergely Szilvay, novinar revije Mandiner in avtorjem knjig A gender theory critique (2021) in On Gay Marriage (2016): »Videli smo, kaj se je zgodilo v Zahodni Evropi in Ameriki zaradi liberalnih politik na področju migracij in spola, in takšne prihodnosti si preprosto ne želimo.«

LJUBLJANA — Golob stisnil rep med noge, na soočenja ga ne bo. Preklical je udeležbo na predvolilnem soočenju na POP TV, razlog pa naj bi bila okužba s covidom. S tem se je elegantno izognil tudi sredinemu soočenju ena na ena s predsednikom vlade Janezom Janšo in očitkom o bančnem računu iz Romunije.

TAGANROG — V ruskih “preselitvenih taboriščih”, organiziranih v Taganrogu na področju Rostova, v katerih je zbranih več tisoč ljudi, so zaprti ne samo ukrajinski zaporniki, ampak tudi ruski vojaki, ki so zbežali iz Ukrajine. Kot med drugo svetovno vojsko so ti “dezerterji” sistematično osumljeni izdajstva in obsojeni na dolgotrajne zapore.

LJUBLJANA — Ustavni pravnik dr. Matej Avbelj opozarja pred napovedmi političnih gibanj, ki bi vladala s civilno družbo tako, da bi ta pripravljala zakone, ki bi jih slovenski parlament samo še slepo in stoično potrjeval. Take napovedi so nezdružljive z demokracijo in parlamentarnim sistemom.

PODGORICA — Na podgoriškem letališču so v 17. aprila zvečer aretirali nekdanjo predsednico črnogorskega vrhovnega sodišča Vesno Medenica, ki je bila polnih 13 let na čelu črnogorskega vrhovnega sodišča, konec leta 2020 je odstopila. Gre za osebo blizu črnogorskemu predsedniku Milu Đukanoviću in njegovi socialdemokratski stranki. Medenico so aretirali zaradi suma ustanovitve kriminalne organizacije in protizakonitega vpliva.

LJUBLJANA — Toliko nepravilnosti Vučkove Državne volilne komisije ne pomnijo; glasovnic do 18. aprila marsikje še niso prejeli.

KIJEV — Zjutraj 17. aprila so okupatorji izvedli vrsto napadov na infrastrukturo skupnosti Brovari v regiji Kijev. Po besedah Mikole Povoroznika, kijevskega podžupana, so bile v Kijevu v nedeljo zjutraj slišane eksplozije, ki pa jih je povzročila zračna obramba, ki je delovala odlično. Po njegovih besedah nobena sovražna raketa ni zadela tarče, so poročali nekateri tuji mediji.

LJUBLJANA — Tako poteka zadnja bitka Kučanove generacije: uničujejo plakate SDS in strank vladne koalicije.

MOSKVA — Ruski predsednik Vladimir Putin je 14. aprila po poročanju Business Insiderja priznal, da so zahodne sankcije že začele vznemirjati rusko energetsko industrijo, in opozoril, da bi nadaljnja globalna motnja v naftnem sektorju v državi lahko imela “izjemno boleče” posledice za tiste, ki želijo ovirati rusko gospodarstvo.

STOCKHOLM — V četrtek in petek pred velikonočnimi prazniki so goreli avtomobili v švedskih mestih. Uničevalski pohod islamistov naj bi bil rezultat protestov proti danskemu politiku Rasmusu Paludanu, in njegovi protiislamistični stranki. Paludan je v odziv na islamistično uničevanje na Švedskem sredi Stockholma zažgal Koran.

NEW YORK — V ZDA se je 12. aprila zgodil nov strelski napad, ko je 62-letni temnopolti Frank James na newyorški podzemni železnici v Brooklynu začel streljati na mimoidoče, pri čemer je ranil več deset ljudi, vendar ni bilo smrtnih žrtev. Ob poročanju o samem napadu pa so tako osrednji mediji, kot tudi vladajoča Demokratska stranka, zamolčali, da gre za protibelskega rasista.

SINGAPUR — Mesto-država je sprejelo snakcije proti Kremlju. Blokirali so prenos vojaškega in visoko tehničnega materiala v Rusijo in zamrznili vse ruske račune v singapurskih bankah. Izvoz v Rusijo je padel za preko 85%.

TOKIO — Vrednost japonskega izvoza v Rusijo je padla za 31,5%, čeprav je ves japonski izvoz drugam zrasel za 14,7% Japonska je preovedala izvoz mikročipov in drugega tehničnega materiala v Rusijo poleg drugih kazenskih ukrepov. Isto velja za Južno Korejo in Tajvan.

KIJEV — Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prepričan, da bo Ukrajina čez tedne “kandidat” za vstop v EU. Ukrajinska vlada je izpolnila potrebne dokumente za začetek procesa pridružitve Evropski Uniji in se zahvalila Bruslju za pospešitev procesa.

JERUZALEM — Izrael je do konca Ramadana blokiral dostop na tempeljsko ploščad Hebrejcem in turistom, da ne bi prišlo do novega nasilja.

LJUBLJANA — V zelo kratkem dveletnem mandatu je vlada pod vodstvom premierja Janeza Janše izvedla številne projekte in uresničila večino zavez iz koalicijske pogodbe. Vse to ji je uspelo kljub soočanju z epidemijo koronavirusa, kar je bilo izjemno težko breme za nas vse. Janša je z ekipo poleti 2020 zagotovil 12 milijard evropskih sredstev, pri čemer gre v največji meri za nepovratna sredstva.

KIJEV — Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je 20. aprila prispel v Kijev. »V srcu svobodne in demokratične Evrope,” je zapisal v tvitu, ko je prispel v Kijev in ga pospremil s fotografijo na železniški postaji v ukrajinski prestolnici.

LJUBLJANA — V Gibanju za otroke in družine so 21. aprila na Policijsko postajo Ljubljana Center in na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani posredovali “Naznanitev kaznivega dejanja Teje Jarc zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti”.

BOSTON — Ameriški starši so vložili tožbo proti šolskemu območju v zvezni državi Massachusetts. V obtožnici piše, da so šolski administratorji na predmetni stopnji osnovne šole v nasprotju z izrecnimi zahtevami staršev na skrivaj dvema učencema vsiljevali ideje o spremembi spola.

MARIBOR — Oče 13-letnega fanta je mariborskega župana Sašo Arsenovića prijavil policiji zaradi fizičnega napada na mladoletno osebo. V sporočilu, ki ga je poslal več medijem je oče povedal, da ima tudi videoposnetek Arsenovićevega izpada in zdravniški zapisnik o poškodbah, ki jih je otrok utrpel, ker ga je Arsenović davil.

KIJEV — Skupne ocenjene izgube sovražnika od 24. februarja do 20. aprila so po zadnjih podatkih 21.000 vojaškega osebja, 829 tankov, 2.118 bojnih oklepnih vozil, 393 topniških sistemov, 139 MLRS, 67 sredstev protizračne obrambe, 172 letal, 152 helikopterjev, 1.586 vozil, 8 ladij/čolnov, 76 rezervarjev za gorivo, 166 UAV operativno-taktičnega nivoja, 27 elementov posebne opreme in 4 mobilne sisteme SRBM.

MARIBOR — Mariborski župan Saša Arsenovič je izgubil večino v mestnem svetu. Pred sejo 21. aprila je namreč Lista kolesarjev in pešcev sporočila, da zaradi nedavnega “nasilnega ravnanja župana” izstopa iz koalicije.

PIRAN — V soboto 23. in nedeljo 24. aprila je v Piranu potekal 18. Solinarski praznik ob prazniku sv. Jurija. Na Tartinijevem trgu je bil sejem, posvečen soli in darovom narave, poleg sejma je bilo številno drugih dejavnosti in pester kulturni program.

LJUBLJANA — »Vsa golazen, ki ne spoštuje Slovenije in ki pljuva po izvajalcih slovenske narodne muzike, mora izginiti tja, od koder je prišla, ali pa od koder so jo privlekli njihovi starši. Ne maramo take golazni pri nas in to je treba spucati,« se je prvak SNS Zmago Jelinčič odzval na napad na nedavni narodno zabavni ansambel v središču Ljubljane. Za zgled je Latvija, ki je sprejela zakon, po katerem odvzamejo državljanstvo vsakomur, ki pljuva po svoji državi,

DŽAKARTA — Izvedenci menijo, da se bo edini ledenik v Indoneziji popolnoma raztopil med leti 2025 in 2027. Ledenik Jayawijaya je ne višini 4.884 najvišje gore v Indoneziji.

LJUBLJANA — Po tem, ko je Golob v zvezi z zadnjo finančno afero zanikal svoje poznanstvo z Martinom Berishajem in povezavo s podjetjem v Črni gori, na dan prihaja vedno več informacij, ki potrjujejo, da je Golob lagal. Golobova finančna afera je postala mednarodno prepoznavna, saj so o njej pisali tudi srbski mediji, ki so razkrili, da je kosovski veleposlanik z računa črnogorskega podjetja dvignil 500 tisoč evrov in jih predal Golobu.

AMAN — Finančni minister Mohammad al-Ississ je najavil, da ima Jordanija dovolj zalog žita, da bo lahko prebrodila krizo pomaanjkanja uvoza zaradi vojske v Ukrajini. Isto velja za rezerve goriva in tuje valute.




Priče trpljenja Gospodovega

Legenda o velikem rabinu

2

»Če je vse res, kar si povedal,« je dejal z mirnim in potrpežljivim glasom, »se zahvaljujem Najvišjemu, da je izbral prav mene, nevrednega služabnika, da bom zrl tak čudež in prejel tako nepričakovano tolažbo. Če je srečen pastir, ko najde eno zgubljeno ovco, bo njegovo veselje tisočkrat večje, ko zbere vso čredo, ki se je bila zgubila. Vi ste bili prvorojenci obljube in pri Očetovi mizi je vedno prostora za sinove, ki so se zgubili, pa znova našli luč duha. Toda Naša odgovornost je v službi, ki Nam jo je odkazala Previdnost, zelo težka, mnogo težja, kakor si ti moreš misliti. In preden spregovorimo besedo, ki jo pričakuješ, moramo spraševati in premišljevati. Krščansko ljudstvo in zlasti Bog Nam ne bi mogla odpustiti nepremišljenega in naglega sklepa. Potlačiti moramo torej naravna nagnjenja Svojega srca in globlje zmeriti tvojo dušo. Ne čudi se odlašanju in naj te ne žali vprašanje, ki ti ga bom zastavil. Dobro poznam Jude in vem, da se ravnajo po geslu: do ut des. Povej Nam naravnost, kaj zahtevate za svojo spreobrnitev. Če je pravična stvar in v Naši moči, jo bomo z veseljem dali.«

Obraz Sabbataia ben Shaloma je pri zadnjih besedah prebledel ko zid in ustnice so mu začele drhteti.

»Sveti oče, vidim, da Vas v resnici podpira sveti Duh in da Vam je bil podeljen dar za presojanje duhov. Vaša navdihnjena modrost je znala brati v skrivnosti moje duše. In priznati moram, da mi je moje ljudstvo naložilo, naj posredujem pri Vas za eno samo milost v plačilo za naše kesanje in za našo vrnitev. Nisem si upal povedati, a zdaj zaupam, da me bo uslišala Vaša očetovska dobrotljivost. Prosimo eno samo stvar: naj se odpravi v cerkvenem letu teden Trpljenja. Od greha naših očetov so doslej pretekla stoletja — in tudi za najstrašnejši zločin mora naposled priti dan pozabljenja. Spomin na bogomorilstvo bo ostal isti, a le v knjigah. Kajti ne prosimo vas, da bi okrnili ali popačili Evangelije, marveč edinole, da bi odpravili veliki teden, to je, da bi praznovali samo Veliko noč, spomin Vstajenja. Ko bi bili že kristjani, ne bi mogli prenašati, da se sleherno pomlad po vseh cerkvah krščanstva ponavlja pripoved o našem grehu in sramoti. Oče iz prilike ne ponavlja vsako soboto zgubljenemu sinu, ki se je vrnil, zgodbo o njegovem begu.«

»Sabbatai ben Shalom,« je presekal Celestin s polnim in odločnim glasom, »tvoji očetje niso vedeli, kaj delajo, ti pa ne razumeš, kaj govoriš. Kako bi se mogli združeni veseliti na dan Vstajenja, ako ne bi skupno objokovali bridkosti Trpljenja? In kako bi mogli doumeti neizrekljivo žrtev Odrešenja brez vrta Getzemani, brez sinedrija, brez sodne palače in Kalvarije? Kaj se ti sploh zdi mogoče – četudi gre za sprejem Marijinega in Pavlovega ljudstva –, da bi Cerkev mogla odpraviti tisto, kar je vrhunec v pesnitvi njenih molitev?«

»Lahko bi našli,« je odgovoril veliki rabin, »srednjo rešitev: ohraniti obred Trpljenja, ne da bi bilo besede o Judih. Le Pilat in Rimljani naj bi veljali za krivce in bogomorilce.«

»Prazne govoriš, Sabbatai. To, kar neumno predlagaš, bi žalilo pravičnost in resnico. Rimljani so bili samo dejanski izvajalci. Bili so vojaki in so morali poslušati. Na njih ni krivde. In Pilat je bil trmasta žrtev vaših obtožb in groženj. Če ga ne bi bili prevarali, ne bi nikdar dovolil smrti Pravičnega. Judje in samo Judje so mislili na bogomor in ga hoteli.«

»Bodi! Sprejmemo vso težo krivde. Naši očetje so zahtevali, naj pride kri Kristusova nad nje, in mi jih nočemo zatajiti. Poglej naše lase in tam boš še našel kako srago Jezusove krvi. A ta sramotni krst ne sme biti zadržek za novi krst, ki ga prosimo od Vas. Pripravljeni smo, da odkupimo kri, ki jo je prelil naš narod. Vsaka kaplja bo plačana z bajno ceno. Sveta stolica je siromašna. Pošiljati mora apostole med pogane, zidati cerkve, preživljati svoje služabnike, pomagati svojim siromakom. Dali Vam bomo vsega, česar nimate. Cerkev ni bila nikdar tako bogata, kakor bo po naši vrnitvi. Pred oltar svetega Petra bomo položili cot spravno žrtev vse zlato, ki ga bomo mogli sbrati v naši skupnosti. K Vašim nogam bomo prinesli zvrhane vreče vseh denarjev sveta, in če ne bo dosti, še zlatih svečnikov, zlatih čaš, zlatih kipov, zlatega okrasja, zlatih palic. Človeške oči niso še nikoli videle blišča take zlate grmade skupaj. Tisoči milijonov: recite in Vaši bodo.«

Slonovina Celestinovega obraza je zbelela, se spremenila v marmor.

»Sabbatai, ti preklinjaš! Božjo kri, kri Sina božjega, kri samega Boga hočeš plačati z nekaj merami kovine! Toda – kaj ne ne veš in ne pomisliš, da je ena sama senca one krvi več vredna ko vse zlato, ki je skrito v osrčju zemlje?«

»Sveti oče, ne zametujte našega darila! Preden ga odklonite, pomislite na vse, kar bi mogli storiti s tem zakladom; rešiti nesrečnike, odkupiti sužnje, ozdraviti bolne, obleči gole, potolažiti sovražnike. Od vseh strani se bodo zgrinjala ljudstva k vašim nogam: usmiljenje je mogočnejše od vseh zagovorov nauka. In gori v nebesih bo Kristus srečen, ko bo videl, kako z ljubeznijo sprejemate njegove uboge, to je Njega samega.«

»Nikar ne upaj, da me boš spravil v skušnjavo. Tudi usmiljenje je lahko zanka satanova. Ne daj, da porečem, da v vsakem Judu spet živi Judež. Gospoda ste prodali za trideset srebrnikov in danes bi ga radi kupili s sadovi, ki ste jih nakupičili v stoletjih s svojim roparskim odiranjem. Saj se ti meša, rabin. Cerkev ne prodaja svojega Boga za nobeno ceno.«

»In vendar smo pripravljeni storiti tako, kakor je Kristus sam zapovedal bogatinom. Odpovedujemo se svojemu zlatu, iz ljubezni do Njega hočemo postati siromašni in goli. Kaj morete zahtevati še več? Ali je prav, da našo poslušnost evangeliju imenujete zlodjevo ? «

»Pozabljaš, da je vaša ponudba vezana na kupčijo s svetimi rečmi. Ni prostovoljen dar, marveč plačilo, ki je podrejeno drzni in nesprejemljivi zahtevi. Niti enega samega zloga ne moremo vzeti iz žalne igre Trpljenja, pa tudi če pokoplješ Rim pod goro zlata. Pripravljeni smo vse odpustiti, ni pa v naši moči, da bi črtali ali popačili eno samo črko krščanskega bogočastja. Za svoje odpuščanje zahtevamo samo odkritosrčno dejanje kesanja. A da dosežete Kristusovo odpuščanje, ni dovolj kes, ki je lahko učinek strahu, in tudi ne pokorščina Cerkvi, ki jo lahko narekuje želja po koristi. In tem manj daritev zlata, ki bi hotela kupiti nebesa z rumenimi tvori zemlje. Kristus je ljubezen in zahteva samo ljubezen. Vi pa govorite še danes ko užaljene duše in ko trgovci. Še vedno ste tisti iz Sinajske puščave, vedno mislite ko Simon Čarovnik. Vaše srce se ni spremenilo. Iz trudnosti ali iz želje po miru se hočete ukloniti Cerkvi, ne ljubite pa resnično Kristusa, ker niste pripravljeni trpeti, da bi si zaslužili njegovo ljubezen.«

se nadaljuje




Brali smo

BEOGRAD — Po dveh stoletjih se je na balkanska tla 1. marca v Narodni park Fruška gora vrnil zober, ki je bil še do nedavnega povsem pozabljena živalska vrsta. V Srbiji domnevajo, da je bil zadnji zober na območju Balkana odstreljen pred 200 leti, sedaj pa bo svojo vrsto nadaljeval v narodnem parku Fruška gora v Srbiji.

COLUMBUS, OH — Za novega škofa v tem mestu v ameriški zvezni državi Ohio je bil imenovan Earl Fernandes, po rodu Indijec, sin indijskih priseljencev v Združene države. To je prvi škof indijskega porekla v Združenih državah.

NEW YORK — Indija, ki do zdaj ni nikoli kritizirala Putina, je 6. aprila v Združenih narodih obsodila pokol civilistov v kijevskem predmestju Buča in zahtevala neodvisno preiskavo tega, kar se je zgodilo.

LJUBLJANA — Podpredsednica SD Dominika Švarc Pipan, ki zatrjuje, da je delala v EU s tožilstvom proti vojnemu zločincu Vojislavu Šešlju, je sodelovala tudi z odvetniško pisarno Drolec Sladojević, ki je branila Radovana Karadžića in Momčila Krajišnika. Odvetniška pisarna Dominike Švarc Pipan je zagovarjala vojnega zločinca in ga – ne boste verjeli – celo kovala v zvezde!

WASHINGTON — Satelitske fotografije in posnetki, ki jih je 4. aprila objavila ameriška družba za vesoljsko tehnologijo Maxar Technologies, izpodbijajo trditve ruskih predstavnikov, da so se trupla civilistov v Buči tam pojavila šele po umiku ruskih sil iz opustošenega ukrajinskega mesta.

NEW YORK — Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem prvem nastopu v Varnostnem svetu ZN od začetka ruske agresije na Ukrajino pozval, naj izključijo Rusijo iz svojih vrst kot agresorko, da ne bo mogla več blokirati sprejemanja odločitev, povezanih z lastno agresijo, ali pa se enostavno kar razpustijo.

BERLIN — Na dan prihaja vse več dokazov, da je masaker v ukrajinski Buči skrbno načrtovano delo ruskih klavcev, tudi pripadnikov neonacistične grupacije Wagner. Nemške obveščevalne službe so prestregle pogovore med ruskimi vojaki, iz katerih je razvidno, kako so zločine skrbno načrtovali.

ZADAR — Za nadškofa koadjutorja nadškofije Zadar je bil imenovan duhovnik Milan Zgrabić iz škofije Poreč, do zdaj župnik v katedrali v Poreču. Rojen je bil leta 1960, v duhovnika posvečen leta 1986.

KIJEV — Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell sta 8. aprila ob obisku Kijeva v Ukrajino prenesla sporočilo popolne solidarnosti EU. Obljubila sta dodatno pomoč državi, izolacijo Rusije ter poslala zagotovilo članstva v EU. Obiskala pa sta tudi kraj Buča, kjer sta videla kruta dejanja ruske vojske.

BRUSELJ — Države članice EU so 8. aprila potrdile tudi peti sveženj sankcij proti Rusiji, ki prinašajo zamrznitev sredstev dodatnih štirih ruskih bank ter prepoved plutja ruskih ladij v evropska pristanišča. Sankcije in obisk prihajajo v času hudega raketiranja na vzhodu Ukrajine, v katerem je umrlo več kot 50 ljudi, in nadaljnjega odkrivanja zločinov proti človečnosti.

KIJEV — Ukrajinske oblasti  so navedle, da so v širšem območju okrog Kijeva odkrili več kot 1.200 novih trupel civilistov, medtem ko vzhodu države že grozijo novi obsežni spopadi. Močno obstreljevanje se je v vzhodnih regijah države nadaljevalo ves konec tedna, kar je povečalo število žrtev šest tednov po spopadu.

LJUBLJANA — Višja volilna udeležba koristi vladajoči SDS, ki se je od predzadnjega javnomnenjskega merjenja z 29,4 % podpore med opredeljenimi volivci povzpela na 32,4 % podpore. Padec priljubljenosti je zaznati pri Gibanju Svoboda, ki je bila še dan pred tem skoraj izenačena s Slovensko demokratsko stranko. Poleg LMŠ in SAB je v težavah tudi Levica, ki se komaj drži nad parlamentarnim pragom, še nekaj časa nazaj pa so ji nekatere ankete napovedovale blizu 15 odstotkov.

TOULOUSE — Francosko tožilstvo je 47-letnika, ki je že v preteklosti polagal sumljive pakete na metro v Toulousu obtožilo podtikanja eksplozivne naprave v katedrali Saint-Etienne. Policija ga je aretirala v petek, 8. aprila 2022, nekaj ur potem, ko je pod oltar v katedrali Saint-Etienne med sveto mašo ob 8:30 namestil eksplozivno napravo.

LONDON — Žvižgačica, ki je nenehno opozarjala na problematiko posiljevalskih tolp migrantov v Angliji, trdi, da so jo policisti označili za “rasistko” in “rušiteljico multikulturne ladje”. Multikultura ubija, zločine migrantov prikrivajo mediji, feministke in NVO. Neučinkovitost policije povsod po Evropi.

LJUBLJANA — Slovenija je prva država v svetu, ki se je ustrezno odzvala, in beležimo največjo gospodarsko rast. S paketi pomoči je vlada ohranila delovna mesta in ohranjala gospodarstvo. Veliko držav si sedaj želi, da bi imele vlado, kot jo je imela Slovenija v času krize – koliko znamo mi sami to ceniti?

MOSKVA — Preko 200 duhovnikov ukrajinske pravoslavne Cerkve, vezane na moskovski patriarhat, hoče spraviti patriarha Kirila pred cerkveno sodišče. Patriarha nameravajo obtožiti hereziije, ker podpira rusko. invazijo v Ukrajino. Zahtevajo njegovo odstavitev od službe patriarha in izobčenje.

LJUBLJANA — V razgretem predvolilnem obdobju pred aprilskimi državnozborskimi volitvami nekatere opozicijske politične stranke, predvsem SD, SAB, LMŠ, Levica in Gibanje svoboda, vršijo pritisk na neodvisne organe RTV Slovenija, in sicer na vodstvo RTV Slovenija, Programski in Nadzorni svet ter na posamezne odgovorne urednike in novinarje RTV Slovenija. Programski svet je zato sprejel izjavo, s katero bo o teh političnih pritiskih seznanil Evropsko komisijo in evropska novinarska združenja.

MOSKVA — Prisotnost policije v središču Moskve je stalna. Pridržijo te za vsako malenkost, če se jim zazdi, da morda protestiraš proti vojni. Cenzura je nora. Jasno je, da medijski prostor v Rusiji ni bil svoboden že prej, a zdaj gre za nekaj povsem drugega. Če zapišeš besedo “vojna”, ti zaprejo spletno stran.

LJUBLJANA — Nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič: »Ljudje gotovo radi vidijo nove obraze in nove ljudi, a to seveda ni nujno dobro. Zdi se mi pomembno, da ravno v tem času, ki zdaj prihaja, ni čas za nove obraze. Zdaj te bodo morali poznati v Evropi, vedeti bodo morali, kaj si in kdo si. Pred nami so resni časi, ki zahtevajo izkušnje, zrelost, poštenje, patriotizem, ne bo tako lahkotno.«

HELSINKI — Tudi Finska se pripravlja na morebitno rusko invazijo. V zadnjih tednih od pričetka  vojne v Ukrajini se je na tisoče Fincev prijavilo na tečaje vojaškega usposabljanja in prve pomoči. Prvič v zgodovini te države večina prebivalcev soglaša s pridružitvijo Natu.

LJUBLJANA — Levičarji iz obupa uničujejo plakate SDS. »Tako se v Stranki Alenke Bratušek gredo volilno kampanjo, da te prelepijo s kandidatko, ki niti ne prihaja iz naše volilnega okraja. Do zdaj smo ugotovili 5 plakatnih mest. Ne pogumni in zanesljivi, ampak pokvarjeni! Ne bo pomagalo. Račun prihaja 24. aprila,« je opozoril kandidat za poslanca SDS Dominik Štrakl.

WASHINGTON — Potem ko so trije predsedniki vlad, med katerimi je bil tudi premier Janez Janša, obiskali Kijev, so za njim krenili tudi ostali voditelji. Zdaj o tem razmišlja tudi Bidnova administracija, ki bi v Kijev poslala tudi svojega predstavnika na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

LJUBLJANA — Fajonova je Golobu stopila v bran in tako še pred volitvami pohodila svoje obljube o ničelni toleranci do korupcije, potrebi po transparentnosti in zakonitosti. Poleg tega pa je govora o državnem denarju, ki ga je prejemal Golob, torej to ni nikakršen zaseben podatek.

STOCKHOLM — Po srečanju švedske in finske premierke v Stockholmu, kjer so  razpravljali o regionalnih varnostnih zadevah in vstopu v Nato, se je po poročanju švedskega časnika Svenska Dagbladet švedska premierka že odločila za vstop v zvezo Nato, njena vlada pa namerava vložiti prošnjo Švedske na madridskem vrhu varnostnega zavezništva konec junija.

LJUBLJANA — To so bolezni, ki jih je človeštvo uspelo ukrotiti po zaslugi cepljenja: otroška paraliza, davica, norice, hepatitis A, hepratitis B.

ZAGREB — Dron, ki je v noči 10. marca na območju Jaruna v Zagrebu strmoglavil in povzročil trimetrski krater, je imel namesto kamere vgrajeno bombo, to je po končani preiskavi potrdilo zagrebško državno tožilstvo.

LJUBLJANA — Prihaja dokumentarec, ki razgalja vzporedni mehanizem globoke države. Nastal je na podlagi knjige z enakim naslovom ekonomista dr. Rada Pezdirja.

BRUSELJ — Svet Evropske unije je 13. aprila sprejel dva ukrepa za pomoč Ukrajini v okviru Evropskega mirovnega sklada (EPF), ki bosta EU omogočila, da še naprej podpira ukrajinske oborožene sile za obrambo zemeljske celovitosti in suverenosti države ter zaščito civilnega prebivalstva pred rusko agresijo.




Brali smo

LJUBLJANA — Smetarski medij je šel z lažmi nad Hojsa, češ da je Pivčevi pomagal do stanovanja; Hojs bo zoper medij sprožil ustrezne postopke.

RIGA — Latvijski parlament je 31. marca prepovedal javno razkazovanje črke “Z” in “V” – simbola poveličevanja ruske invazije na Ukrajino. Gre za amandmaje k zakonu, ki prepoveduje komunistične in nacistične simbole.

LJUBLJANA — Dr. Stane Granda v Časniku: »Volilna zmaga leve opcije bi nas za daljše obdobje vrnila na rep evropske zgodovine.«

LJUBLJANA — Direktor uspešnega podjetja BIA Separations Aleš Štrancar: » Če imajo državljani vsaj malo pameti, potem bo zdajšnja vlada dobila vsaj še 4-letni mandat.«

KIJEV — Medtem ko si svetu na očeh ruski predsednik Vladimir Putin brutalno skuša prisvojiti Ukrajino, se v zgodovinskem ozadju Ukrajine skriva še ena bolečina, zaradi katere se Ukrajina še toliko bolj upira. Govorimo o holodomoru in Stalinovem poskusu k prisilni kolektivizaciji z lakoto. Ruska vojska je blizu Harkiva postrelila na stotine krav.

LJUBLJANA — V akademskih krogih veliko prahu dviguje odločitev vlade, da ustanovi novi javno-raziskovani zavod Rudolfovo. Razlog za jezo med akademiki naj bi bila lokacija novega zavoda, saj ta ne bo v Ljubljani, temveč v Novem mestu.

KIJEV — Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je 1. aprila prispela v Kijev in je tako prva predstavnica Evropske unije, ki je obiskala ukrajinsko prestolnico od začetka vojne pred več kot enim mesecem. Med svojim obiskom je ponovno izrekla podporo Ukrajini ter zagotovila, da se bo finančna in vojaška pomoč s strani EU ohranila in razširila.

MOSKVA — Ruskega trinoga Vladimirja Putina pogosto obiskuje zdravnik, ki je specialist za kirurške posege na področju zdravljenja tumorjev. Na enem od potovanj v kraju Soči na jugu Rusije naj bi ruskega diktatorja obiskal vsaj 35-krat. Poročilo je podal ruski neodvisni informativni portal Projekt.

LJUBLJANA — Inštitut 8. marec je parapolitična stranka, ki hlini “civilno družbo”, in ki naj bi se borila za demokracijo, svobodo in proti (fantomski) diktaturi, v resnici pa ji gre za ohranitev izdatnega davkoplačevalskega financiranja nevladnih organizacij, neomejeno dostopanje do osrednjih (zlasti državnih) medijev za promocijo lastnih idej ter za ohranitev družbenih pozicij.

LONDON — Velika Britanija in njeni zavezniki so se dogovorili, da bodo Ukrajini poslali več orožja, da bi jo zaščitili pred rusko invazijo, je dejal britanski obrambni minister Ben Wallace, poroča Guardian. Nekatere države nameravajo Ukrajini oskrbeti lastne zaloge, druge pa so Kijevu ponudile denar za nakup lastnega orožja.

MOSKVA — Ruska policija je 2. aprila med protesti proti vojni v Ukrajini v 14 ruskih mestih pridržala najmanj 176 ljudi, je sporočila ruska nevladna organizacija OVD-Info, ki se bori proti politični represiji in spremlja aretacije ob protestih.

VALETTA — Papež Frančišek je med obiskom Malte napovedal, da razmišlja o obisku Kijeva, poleg tega pa je povedal nekaj krepkih na račun Putinove agresije. Glede obiska Kijeva podrobnosti ni razlagal. Znano je, da so papeža doslej povabili ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, župan Kijeva Vitalij Kličko, nadškof ukrajinske pravoslavne cerkve Svjatoslav Ševčuk ter ukrajinski veleposlanik v Vatikanu Andrij Juraš.

DUBAJ — Svetovna razstava Expo 2020, ki se je začela 1. oktobra, se je 30. marca končala. Slovenski paviljon si je v tem času ogledalo skoraj milijon obiskovalcev, poslovno središče pa je gostilo več kot 200 dogodkov. Teh se je udeležilo 600 podjetij, kot razstavljalci oz. kot del gospodarskih delegacij, je dejal generalni komisar Slovenije za Expo Matic Volk.

IRPIN — Od bitk izropano mesto Irpin je zdaj zgled ukrajinskega odpora in ruskega poraza. Silam predsednika Putina je uspelo vstopiti v mesto vendar jim ga ni uspelo prebiti. Če bi jim to uspelo bi bila njihova naslednja postojanka Kijev – prestolnica je oddaljena le 21 km po cesti. Blokiranje ruskega napredovanja na tem mestu je bilo ključnega pomena.

HELSINKI — Sodišče v Helsinkih je 30. marca zavrglo vse obtožbe proti finski poslanki, nekdanji ministrici, zdravnici in materi petih otrok, Päivi Räsänen, ki je bila preganjana zaradi zagovarjanja družine ter zakonske zveze moža in žene.

LJUBLJANA — Predniki slovenskih levičarjev so se političnega angažiranja skozi posredno in neposredno silo učili v Moskvi. Slovenski komunisti se skupaj z jugoslovanskimi v Sovjetski zvezi niso učili temeljev marksizma, ampak predvsem klasičnih terorističnih prijemov ustrahovanja civilnega prebivalstva. Zato so preživeli zločinci Broz, Kardelj, Popit, Maček in njihova druščina.

ŽENEVA — »Trenutna [slovenska] vlada je s svojimi politikami Slovenijo postavila na lestvico najuspešnejših držav – gospodarsko, športno in mednarodno. Ni mi jasno, zakaj bi volivci hoteli prekiniti ta vzpon z izvolitvijo Goloba ali Fajonove. Kaj sploh imajo oni? Kaj sploh so? Ni mi jasno?« se je na Twitterju vprašal Vid Mlakar, strokovnjak molekularne biologije na univerzi v Ženevi.

LJUBLJANA — V enem izmed pogovorov je nekdanja ljubljanska sodnica in vidna članica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič priznala, da je prejemala štipendijo s strani globalističnega milijarderja in ljubitelja odprtih meja Sorosa..

QATAR — V petek, 1. aprila, je bil v Dohi opravljen žreb za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v Katarju potekalo od 21. novembra do 18. decembra. Katarski general Abdullah Al Ansari, ki je odgovoren za varnost turnirja in predsednik nacionalnega odbora za boj proti terorizmu, je ob tej priložnosti jasno povedal: emirat dopušča homoseksualne navijače, ki potujejo v podporo svoji ekipi, vendar jim prepoveduje, da bi propagirali LGBT. Medtem ko je FIFA (Mednarodna nogometna zveza) napovedala, da bo na stadionih dovoljeno izobešati mavrično zastavo, zastavo multiseksualnega gibanja, Katar sporoča, da bo vsaka mavrična zastava zasežena.

PARIZ — Francoska vlada je odredila razpustitev skupine Antifa iz Lyona, ki je pozivala k nasilju nad policijo in drugim nasilnim dejanjem. Gre za prvi tak primer ukrepanja francoskih oblasti proti skrajno levi ekstremistični skupini v zadnjih 40 letih.

VILNIUS — Litva postala prva evropska država, ki se je znebila odvisnosti od ruskega plina. »Če lahko to storimo mi, lahko tudi preostala Evropa,« je izjavil predsednik Litve Ginatas Nauseda. Poleg Litve so ustavili dobavo ruskega plina še v Latviji in Estoniji.

LJUBLJANA — Stojnica “ponosnega naslednika komunistov” Marka Koprivca je samevala v mestnem vrvežu. Slogan Socialnih demokratov je pred letošnjimi volitvami “drugače”. Kot kaže “drugače” pomeni samevati v vrvežu središča Ljubljane. Istočasno je na Prešernovem trgu potekala prireditev ob dnevu slovenske zastave, kjer se je trlo obiskovalcev.

KIJEV — Vse več evropskih držav se zaradi ruske invazije na Ukrajino in Putinovih vojnih zločinov, zlasti v Buči pri Kijevu, odloča za izgon ruskih diplomatov. Za to so se 4. aprila odločile Litva, Nemčija in Francija, 6. aprila pa Italija, Danska in Švedska. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je danes na zagovor poklicalo veleposlanika Ruske federacije Timurja Ejvazova. Republika Slovenija se je odločila, da število članov diplomatske misije Ruske federacije uskladi s številom članov diplomatske misije Republike Slovenije v Moskvi.

DUNAJ — Tiskovna predstavnica zunanjega ministra Alexandra Schallenberga je danes sporočila, da bo Avstrija izgnala tri uslužbence ruskega veleposlaništva na Dunaju in diplomata na generalnem konzulatu v Salzburgu. Ukvarjali naj bi se z obveščevalnimi dejavnostmi. Avstrijo morajo zapustiti najkasneje do 12. aprila.

KIJEV — Predsednik Zelenski je v novem video nagovoru ponoči posvaril, da želi Rusija zdaj zavzeti ne le Donbas na vzhodu Ukrajine, ampak tudi jug države. Ruski zračni napadi so okrepljeni po celotnem jugovzhodu, o močnih bombardiranjih so poročali iz Odese ob Črnem morju. Ukrajinske sile po mnenju poznavalcev dobro odbijajo tudi zračne napade, kar onemogoča Rusom hitrejši napredek po kopnem.

LJUBLJANA — Na Ministrstvo za finance je prispelo pismo s čestitko za finančnega ministra Andreja Širclja, kjer mu je podpredsednik Evropske komisije, zadolžen za makroekonomsko stabilnost EU, čestital za uspeh pri znižanju dolga in rekordnih makroekonomskih rezultatih. Pismo je javnosti predstavil predsednik vlade Janez Janša v okviru novinarske konference na Brdu pri Kranju.

MOSKVA — Na 24. kanalu ruske televizije se je oglasil eden od svetovalcev notranjega ministrstva, Vadim Denisenko, in razkril da se večajo pritiski ruske elite na Putina, naj preneha z vojaškimi operacijami. Zaradi tega »se vedno bolj izolira in ne mara pritiskov« in vztraja na plačilu plina v rubljih, »kar vodi v vojsko z vsem svetom.«

ZAGREB — Hrvaški minister Radman: »Nikoli v zadnjih 30 letih nismo imeli s Slovenijo tako dobrega sodelovanja, kot ga imamo s sedanjo vlado!«




Stanko Vurnik

»Kdor ljubi svoj narod, mora zanj tudi delati in se žrtvovati in nobenega narodnjaka ne poznam, ki bi ne ljubil ljudske umetnosti, ki ravno najčisteje zrcali narodovo dušo, in o tej naši ljudski umetnosti moramo dobiti pošteno znanstveno delo, ki ga še nimamo. Za to pa moramo delati vsi, par ljudi tega ne zmore, treba je hitrega dela, zakaj našo ljudsko kulturo je moderna civilizacija že tako razjedla, da danes gine in umira in tone v pozabo. Čez petdeset let ne bomo več mogli govoriti o obstoju kake naše ljudske umetnosti … To umiranje naše ljudske, narodne kulture se je začelo okroglo pred sto leti in, čudovito, šele takrat se je takozvani kulturni meščan začel zanimati zanjo, šele takrat opazil njeno starodavno lepoto … Dušo in srce svojega naroda moramo ohraniti vsaj za muzej ali knjigo, zakaj danes se že stapljajo duše v splošno evropsko civilizirano dušo, v kateri tonejo vse narodne kulture pod isto uniformo.« Tako je v svojem predavanju o ljudski umetnosti 22. marca 1931 nagovoril slovenske učitelje Stanko Vurnik, umetnostni zgodovinar, muzikolog, narodopisec in publicist.

Glasbena šola v domači družini

Stanko Vurnik se je rodil 11. aprila 1898 v Šentvidu pri Stični kot sin organista Matevža iz Stare Oselice v Poljanski dolini, in Ane roj. Krevs, cerkvene pevke, zato je odraščal v glasbenem svetu. Prvi dve leti je obiskoval osnovno šolo v Šentvidu, zadnji dve pa v Kranju. Prva dva razreda gimnazije je dokončal v Šentvidu nad Ljubljano, naslednja dva v Kranju, nakar je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani. Zaradi vojne je maturiral že v februarju 1917 ter moral takoj na soško fronto. Po koncu vojne je odšel na zagrebško univerzo, jeseni 1919 pa je na filozofski fakulteti novoustanovljene univerze v Ljubljani začel študij primerjalnega jezikoslovja. Zaradi slabih gmotnih razmer je moral študij prekiniti. Zaposlil se je kot uradnik pri deželni vladi, obenem pa je kot član kulturnega uredništva dnevnika Jutro poročal o glasbenih in drugih kulturnih dogodkih ter prevajal podlistke. V akademskem letu 1921/22 je začel študij umetnostne zgodovine pri Izidorju Cankarju, kjer je pridobil trdne temelje za svoje poznejše vsestransko delo. Študij je zaključil leta 1925 z doktoratom o slovenskem baročnem slikarju Valentinu Metzingerju. Kot umetnostni zgodovinar ni dobil službe, na priporočilo Izidorja Cankarja ga je Niko Županič, ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani, izbral za svojega asistenta in kmalu zatem je bil imenovan za kustosa. Čeprav etnologije ni študiral, se je hitro vživel v novo stroko. Leta 1927 se je poročil z Minko Sodja iz Črnuč, rodila sta se jima sinova Marijan Ciril (1928) in Stanislav (1930). Sredi dela ga je napadla jetika in ga 23. marca 1932 spravila v prezgodnji grob. Po njegovi smrti se je vdova z otrokoma izselila iz Slovenije in njegov grob na Žalah je prešel v druge roke.

Trije znanstveniki v eni osebi

Ob smrti Stanka Vurnika je umetnostni zgodovinar France Stele zapisal: »On je družil v eni osebi umetnostnega zgodovinarja, muzikologa, etnografa in vse tri povezal z bujnim osebnim temperamentom publicista.« Ko je nastopil službo v Etnografskem muzeju, je metode umetnostnega zgodovinarja spretno uporabil na področju etnografije. Dela se je lotil z vso vnemo. Hitel je in neumorno snoval, kot bi slutil, da mu je odmerjen kratek čas. Pozornost je posvetil slovenski ljudski plastiki, posebno pa študiju noše, zlasti njenim sestavnim delom – peči in avbi. Veliko zadoščenja mu je prinašalo raziskovanje slovenskega ljudskega slikarstva: panjske končnice, ki so dragocena slovenska posebnost, slike na steklo, poslikano kmečko pohištvo. Leta 1926 je začel Etnografski muzej izdajati svoje glasilo Etnolog in Vurnik je bil med glavnimi sodelavci. Njegov prvi prispevek je bil Drobec k študiju slovenske ljudske plastike, v naslednjih letih je v njem objavil svoje tehtne študije: Slovenska peča, Slovenske panjske končnice, Kmečka hiša Slovencev na jugovzhodnem pobočju Alp. V arhivu Slovenskega etnografskega muzeja je nedokončan rokopis o namenu in pomenu ljudske umetnosti. To je osnutek predavanja, s katerim je hotel slovenske učitelje, kot “delavce na terenu”, spodbuditi k odkrivanju in ohranjanju zakladov naše ljudske umetnosti. Ta rokopis je v Vurnikovi zapuščini odkril etnograf Vilko Novak, ki je o njem zapisal: »Znanstveni delež Stanka Vurnika, ki se je v kratkem življenju uveljavil v treh strokah, je gotovo najpomembnejši v etnologiji. Zaradi časovnih in delovnih razmer ni posebno obsežen, toda zaradi uvedbe znanstvene metode v obravnavanju nekaterih področij in zaradi temeljnih raziskav v njih bo ohranil svoj pomen tudi v prihodnje.«

Trojna kulturna slika slovenskega ozemlja

Po izobrazbi je bil Stanko Vurnik umetnostni zgodovinar, po delu, ki ga je opravljal, etnograf, tretje njegovo področje pa je bila ljudska glasba. Izšel je iz glasbene družine, ni znano, kje se je glasbeno izpopolnjeval, dejstvo pa je, da je bil v glasbeni teoriji in glasbeni zgodovini dobro podkovan. Ves čas svojega delovanja v Etnografskem muzeju je bil dejaven v uredništvu dnevnika Slovenec kot glasbeni in umetnostni poročevalec. Prvi pri nas je ovrednotil ljudsko glasbo, ki jo je na terenu beležil z muzejskim fonografom. Zanj je bila največja pridobitev Etnografskega muzeja v prvih letih zbirka 11.000 slovenskih ljudskih melodij, zbranih že pred prvo svetovno vojno. Vurnik je načrtoval obsežno etnografsko zasnovano izdajo. Leta 1927 je v Dom in svetu objavil zapis O slovenskem glasbenem življenju, na pobudo tedanjega urednika Franceta Steleta je začel leta 1928 pisati Uvod v glasbo, ki je izšel v knjigi.

Pri preučevanju ljudske arhitekture, strukture vasi in naselij se je lotil raziskovanja na terenu. Vse je sistematično fotografiral. Postavil je temelje za raziskovanje zgodovine razvoja naše ljudske arhitekture. V svojem članku Slovenska kmečka hiša (1926) je prvič spregovoril o treh kulturnih in narodopisnih območjih slovenskega prostora, do česar je prišel po študiju Valvasorjeve podobe naše dežele v 17. stoletju. V etnografskem pogledu je Slovenec deloma človek alpske, deloma sredozemske, deloma vzhodnjaške kulture. Značilnosti prvih dveh so vidne na severozahodnem in jugozahodnem delu Slovenije, vpliv tretje pa v vzhodni Sloveniji. Sredina – Dolenjska in južna Štajerska – je bila najmanj pod tujim vplivom in je tako glede jezika kakor tudi v ostalem ohranila največ slovenske pristnosti.




Marijine božje poti

Marija na Svetih Višarjah

»Glej, blagrovali me bodo vsi rodovi!« (Lk i, 48) Tako je Marija zapela pri obisku Elizabete v pesmi “Magnificat”. Na Svetih Višarjah si je Marija sama izbrala kraj, kjer se te njene besede uresničujejo. Tu jo časte in slave tri največje evropske narodne družine: Slovani, Romani in Germani – Slovenci, Italijani in Nemci.

Svete Višarje so kraj, kjer se srečujejo evropski narodi, kjer naj bi v miru in bratski ljubezni blagrovali Marijo, Kraljico narodov.

Začetek višarske božje poti

Stara je že višarska božja pot. Škoda, da ni njena zgodovina bolj natančno popisana. Le pobožna legenda nam nadomesti to, kar bi radi vedeli iz trdnih in zanesljivih zgodovinskih virov.

Žabnice so župnija v Kanalski dolini blizu Trbiža in v žabniško župnijo spada tudi Višarska gora. Žabničani so imeli že od nekdaj pravico, da pasejo na tej gori svoje črede ovac. Pasel jih je vaški pastir. Neke sobote pred več kot 650 leti – pisali so leto 1360 – ni bilo ovac k večerni molži. Pastir išče in teka po širnem gozdu ter kliče svoje ovce, pa jih nikjer ne najde. Ves utrujen pride do vrha in tam najde svojo čredo. Toda ves prevzet je, ko zagleda svoje ovce: vse so namreč klečale okoli brinjevega grma ter se niso dale ganiti z mesta. Kaj neki mora to biti, premišljuje osupli pastir. Pristopi bliže in pogleda v grm: sredi grma stoji lesen kip Matere božje z Detetom Jezusom na levi roki. Razumljivo, da pastirja prešine sveti strah. Ponižno poklekne tudi on in počasti Marijino podobo. Potem jo dvigne in jo ginjen ter poln svetega spoštovanja pobožno poljubi. Takoj sklene v svojem srcu, da bo nesel najdeno Marijino podobo dušnemu pastirju v Žabnice. Ko vstane in se napoti proti domu, takoj vstanejo tudi ovce in hitijo za pastirjem v najlepšem redu prav do župnišča. Ta čudna procesija je privabila mnogo ljudi iz hiš. Vsi so sc čudili, ko so slišali, kaj se je na gori zgodilo.

Župnik vzame podobo in poizveduje med farani, kdo bi bil podobo zanesel na goro; nihče ne ve o tem nič povedati. Duhovnik zapre Marijin kip v omaro. Toda naslednje jutro so ovce vse nemirne in nestrpne ter ne morejo dočakati, da bi jim odprli hlevska vrata. Skokoma hite na goro do onega grma in tam zopet najdejo Marijino podobo kot dan poprej. Enako se je ponovilo še tretji dan. Duhovnik postane pozoren in tudi zelo vznemirjen. Kako ne! Takoj naznani vso zadevo svojemu škofu, oglejskemu patriarhu, pod katerega je spadala takrat Kanalska dolina. Tudi Marijino podobo pošlje patriarhu in prosi za svet, kaj naj vendar ukrene v tej zadevi.

Patriarh je vso zadevo pazljivo poslušal in globoko premislil. Potem vzame podobo v roke in poslancem zapove: „Zidajte cerkev in postavite oltar na mestu, kjer ste našli podobo, Marijin kip pa postavite na oltar.”

V spomin tega dogodka, ko so ovce našle čudodelno podobo, je bila navada, da so gnali spomladi, kadar je prišla čreda prvikrat na Višarsko goro, vse ovce trikrat okoli vrha. To naj bi bila nekaka zahvala ovčic, da se je čudodelna podoba njim razodela.

Ko so Žabničani zvedeli za patriarhovo naročilo, so začeli nemudoma s pripravami za zidavo cerkve na Višarski gori. Razen kamenja je bilo treba vse znositi na goro: apno, pesek, les, žeblje in drugo. Neki mož je bil slep rojen, pa bi bil silno rad pomagal z delom pri stavbi. Toda kaj more narediti ubogi slepec na teh strmih višinah?! Kar na lepem pa mož čudežno spregleda. Sloves o čudežu se je bliskovito razširil in ljudje so od vseh strani vreli skupaj ter pomagali zidati Marijino svetišče.

Ta prvotna cerkev je hila zelo majhna. Sklepajo, da je obsegala samo sedanji prezbiterij ali prostor od oltarja do obhajilne mize. Morda je hila zraven tudi ladja, ki so jo pa pozneje podrli, ko so zaradi navala romarjev zidali večjo. Ta prezbiterij je zidan v gotskem slogu. Kdaj so zidali ladjo, se ne more dognati; imela pa je raven, nizek strop.

Svetli in temni dnevi

V vrsti neštetih svetlih višarskih dni so bili 15., 16. in 17. avgust leta 1760, ko so slavili jubilej štiristoletnice božje poti. Na praznik Marijinega vnebovzetja se je zbralo na gori 24 duhovnikov in ogromna množica romarjev. V slovesni procesiji so nesli čudodelno podobo Matere božje okoli višarskega vrha. Krški stolni prošt iz Celovca – takrat je spadalo svetišče na Svetih Višarjah in vsa Kanalska dolina pod krškega (celovškega) škofa – je imel slovesno sv. mašo na praznik. Drugi dan slovesnosti je opravil slovesno službo božjo osojski opat Roman, tretji dan pa podkloštrski opat Emilijan. Ravno tako so zelo slovesno obhajali 500-letnico Svetih Višarij leta 1860. Romanja se je udeležil tudi krški škof dr. Valentin Wiery, ki je za jubilej ob petstoletnici preskrbel tako imenovano višarsko sveto leto, ki ga je papež sam razglasil v posebnem pismu. Procesije so prihajale iz Koroške, Kranjske, Štajerske in Goriške. Velika procesija je prišla celo s Salzburškega. Slovesno sprejetih procesij je bilo tisto leto 86. Pridig je bilo 109 slovenskih in 56 nemških. Svetih maš je bilo tisto leto opravljenih na Svetih Višarjah 1477.

Zanimivo in ganljivo je opazovati romarje na Svetih Višarjah, kako prihajajo in odhajajo. Ob poti v hrib so tri kapelice, da romarji pri vsaki malo postoje, pomolijo ter se spomnijo, da so božjepotniki. Ko so pri tretji, zadnji kapelici vsi zbrani, se zvonovi zazibljejo romarjem v pozdrav. Po kratkem duhovnikovem nagovoru se v lepem redu razvrsti procesija proti cerkvi. Navadno ima vsaka romarska skupina posebnega voditelja. Pobožni romarji navdušeno pojo litanije Matere božje in molijo rožni venec. Nekatere romarske skupine pridejo do kapelice ravno v mraku na predvečer praznika. Potem gredo v procesiji s prižganimi svečami do cerkve, kamor jih vabi zvonjenje. Takrat strmi vsa bližnja in daljna okolica, ko gleda na razsvetljeno goro, na Svete Višarje. Neizbrisen je pogled in spomin na prizor, ko pridejo romarji v Marijino svetišče in vsako srce prekipeva od veselja: otroci so prišli k svoji ljubi Materi. To razpoloženje še poveča beseda navdušenega pridigarja ter ljubeznivega spovednika – in romanje rodi stoteren sad.

Kot prihod ali pa še bolj ganljivo pa je slovo romarjev. Po jutranji službi božji voditelj zbere svoje ljudi pred čudodelno podobo Marijino. Tu jih opomni na storjene dobre sklepe. Potem v prisrčni molitvi priporoči sebe in svoje drage domače, žive in mrtve, mogočnemu varstvu Device in Matere Marije. Z glasnim jokom se ločijo pobožne trume od preljubljenega mesta. Pri odhodu iz cerkve se ozirajo na čudodelno podobo in vsak ima svoje misli in svoje prošnje, ki jih za slovo še pove nebeški Materi. Šele pri glavnih vratih začno peti litanije; od kapelice se jim upre še zadnji pogled na ljubo Marijino hišo, potem pa nastopijo romarji pot proti domu.

Zgodovina višarske božje poti pa ni zapisana samo z blestečimi, zlatimi črkami, temveč so njene strani tudi črno obrobljene in pisane s solzami. Vse dobro ima svoje nasprotnike in tako temne sile tudi Svetim Višarjam niso prizanesle.

Leta 1786, ko je vladal cesar Jožef II. in se je svetna oblast nad vso mero vtikala v cerkvene zadeve, je bila božja pot prepovedana. Čudodelno podobo so morali odstraniti, morali so podreti vse oltarje in izkopati celo marmornati tlak. Marijino podobo so izpostavili češčenju v farni cerkvi v Žabnicah in tudi oltarje so prestavili tja. Morda je takrat prišel en oltar s Svetih Višarij v prelepo Marijino cerkev na Humcu (v fari St. Ilj ob Dravi na Koroškem), kjer imajo tudi posnetek višarske Marije.

Žabničani in okoličani so večkrat pošiljali prošnje na Dunaj do cesarja, da bi smeli Marijino svetišče na Svetih Višarjah zopet odpreti. Toda vse je bilo zastonj. Šele po smrti cesarja Jožefa II. je bilo tozadevno dovoljenje izdano 15. septembra 1790. Cerkvena stavba na gori je še stala in je bilo treba svetišče le znotraj obnoviti. Zopet so prihajale velike procesije od raznih krajev na Svete Višarje in romarji so prinašali dragocene darove za olepšanje božjepotne cerkve. Marija je zopet dobila svoje prvotno bivališče, ki si ga je bila sama izbrala, da bi svojim otrokom delila obilne dobrote in milosti.

Leta 1807, torej sedemnajst let po Marijini vrnitvi, je zadela višarsko svetišče zopet velika nesreča; strela je udarila v stolp in cerkev je pogorela. Zgorelo je vse, kar je bilo lesenega. Oltarji so bili vsi iz marmorja. Svetišče je bilo kmalu zopet popravljeno. Vštric prižnice so takrat napravili še en Marijin oltar in sicer na čast Mariji Pomagaj. Kdo ve, če ni na to vplival nagel razvoj češčenja Marije Pomagaj na Brezjah? Iz tistega časa tudi izvemo, da sta bila v stranskih kapelah oltarja sv. Jožefa in sv. Ane. Takrat so dali na stropu napraviti dve sliki. Ena kaže beg v Egipt, druga pa prihod Sv. Duha, ko sedi Marija sredi apostolov. Na slavoloku, ki loči prezbiterij od glavne ladje, so takrat napravili latinski napis: »In hoC LoCo Mater ChristI InVenta stetIt.« To se pravi po naše: Na tem mestu je stala najdena Mati Kristusova. Velike črke so latinske ali rimske številke, ki dajo skupaj seštete letnico 1360, ko se je božja pot začela.

V stari cerkvi so bili trije zvonovi. Največjega so spravili na goro leta 1834. Tehtal je 22 centov — en cent je 56 kg — torej: 1.232 kg.




Brali smo

PHNOM PENH — V Kambodži je preko 38.000 jetnikov, prostora pa samo za 9.000. Zapori so zasedeni 343%. Kot pravi Amnesty International, je v času pandemije Covida to enako zdravstvenemu “peklenskemu stroju”. Vlada sicer naznanja postopke izboljšanja, ti pa so pozni in omejeni.

LJUBLJANA — Da se bo v slovenski javnosti vsaj en njen del postavil na Putinovo stran, smo lahko pričakovali. To se dejansko dogaja že vse od začetka agresije na Ukrajino – nekateri jo opravičujejo, drugi pa zanikajo, tretji pa hlinijo sočutje z Ukrajino, hkrati pa še bolj ognjevito napadajo vlado. Seveda ni težko opaziti, da se tovrstna bizarna mnenja širijo predvsem v vrstah tranzicijske levice.

DEN HAAG — Pred Mednarodnim sodiščem v Den Haagu je bivši sodnik indijskega Najvišjega sodišča v New Delhiju glasoval v prid besedilu, ki zahteva od Moskve, da prekine vojaško dejavnost vUkrajini, s tem je pa tudi odklonil razlog “genocida”. Do zdaj se je Indija vedno izogibala obsodbi Rusije.

LJUBLJANA — Sindikat novinarjev Slovenije je po besedah predsednika Programskega sveta RTV Slovenija dr. Petra Gregorčiča brez pristojnosti za kadrovanje, zato je nedopustno poseganje v zadeve vodstva. »Javni napadi na nekatere urednike so vmešavanje v uredniško neodvisnost, goreč aktivizem pa ni verodostojen,« v odzivu sporoča Gregorčič.

NEW DELHI — Indijska vlada naj bi pripravljala agresiven program širitve pridelave žita, potrebnega za zapolnitev pričakovane luknje v dobavi, ki naj bi nastala zaradi trenutne vojne med Rusijo in Ukrajino. Indija je sicer drugi največji pridelovalec žita na svetu.

LJUBLJANA — Janšev pogumni obisk v Kijevu slovenske levičarje tako boli, da širijo teorijo zarote, češ da Janša sploh ni bil v Kijevu.

MIAMI — Rasmussenova raziskava javnega mnenja je pokazala, da kar tri četrtine ameriških volilcev, ki sledijo novicam, podpira zakon na Floridi, ki bo otroke v vrtcih in osnovnih šolah zaščitil pred LGBT indoktrinacijo. Osrednji mediji in levi aktivisti so zakon, ki ščiti otroke, skušali demonizirati in ga prikazati kot nekaj, kar diskriminira homoseksualce.

LJUBLJANA — Petkovi nezakoniti kolesarski protesti so 18. marca zvečer potekali že 100. teden, razkril pa se je tudi eden izmed domnevnih glavnih sponzorjev političnih aktivistov v ozadju; prvi predsednik države in nekdanji šef partije Milan Kučan je bil namreč osrednji govornik, pričakovano pa je zdajšnjo vlado obtoževal rušenja temeljev demokracije.

MOSKVA — Rusija je leta gradila velikansko zalogo zlata, sredstva, na katero se lahko centralne banke zanesejo med krizo. Toda vsak poskus prodaje bo zdaj izziv. Moskva se bo morda morala za prodajo obrniti proti vzhodu do centralnih bank v državah, kot sta Indija ali Kitajska, ki pa zaradi morebitnih sankcij s strani ZDA, ne bosta marali trgovati z Rusijo.

LJUBLJANA — Iz vojnega območja RTV Karmen Švegl za Delo: »Neko dekle iz Kijeva mi je napisalo: ›Lahko si srečna, da živiš v državi, kjer je premier pripravljen tvegati življenje za ljudi neke druge države!‹«

MOSKVA — V večstanovanjskih zgradbah v Rusiji so se začela pojavljati opozorila, ki spodbujajo stanovalce, naj naznanijo varnostnim organom sosede, ki se izražajo proti vladnim vojaškim operacijam. V kaliningradski ruski enklavi na Litvi je policija blokirala telefone tistim, ki naj bi razširjali “podatke, ki jim ni verjeti”.

LJUBLJANA — Dober mesec pred volitvami se lahko vladne stranke pohvalijo z rezultati svojega dela, leva opozicija pa samo z destruktivnostjo, saj je dve leti samo nagajala in nasprotovala ukrepom vlade in jo skušala na vse mogoče in nemogoče načine zrušiti. Ni ji uspelo in danes, samo dober mesec pred volitvami, volivcem nima kaj pokazati. Nič!

MOSKVA — Po navedbah ukrajinskih obveščevalnih služb je moskovska elita skovala načrt, da bi zastrupili Vladimirja Putina in vse skupaj označili kot nesrečo. Skupina vplivnih posameznikov v Rusiji naj bi začela načrtovati odstranitev predsednika s položaja – in celo postavila njegovega naslednika.

LJUBLJANA — »Vlada Marjana Šarca objektivno pripomogla k skoraj ničelnim zalogam zaščitne opreme in k potencialnemu ogrožanju nacionalne varnosti Slovenije,« je predsednica preiskovalne komisije o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni covid-19, Suzana Lep Šimenko ugotovila v vmesnem poročilu.

BRATISLAVA — Nekdanji slovaški posebni odposlanec in evropski komisar Jan Figel je opozoril na potrebo po zaščiti demokratičnih procesov v Evropi. Izpostavil je napade in vmešavanje tujih elementov v notranjepolitične zadeve na Poljskem in Madžarskem. Kaže se namreč, da se je EU pripravljena vmešavati v volitve posameznih držav z namenom, da bi dosegla izvolitev njej bolj poslušnih voditeljev.

LJUBLJANA — Slovenija bo v tednu po 27. marcu v Kijev nazaj poslala svojega diplomatskega predstavnika z ekipo, je prek Twitterja napovedal premier Janez Janša. Dodal je, da so vsi prostovoljci. Po Janševih besedah si Slovenija prizadeva, da bi svojega predstavnika v ukrajinsko prestolnico vrnila tudi EU.

PARIZ — Evropska unija v odzivu na rusko agresijo na Ukrajino ostaja enotna in solidarna. Slednje sta po današnjem 22. marca)  zasedanju ministrov za evropske zadeve poudarila francoski državni sekretar Clement Beaune in podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič. Ministri so sicer danes govorili predvsem o energetiki in nadaljnjih sankcijah proti Rusiji.

LJUBLJANA — Diplomat Cerar o Erjavčevih obiskih Putina v času levih vlad: »Nekaj je normalno gospodarsko, politično sodelovanje itd., nekaj povsem drugega pa je ‘priklanjanje’ nekomu, ki spodkopava organizacije, katere članica smo (EU in Nato), in ki je le malo pred tem izvedel prvo agresijo na Ukrajino leta 2014 ter celo anektiral del te države. Že tedaj bi se morali zavedati, da nekaj ni v skladu z našo deklarirano zunanjo politiko. Dogajalo pa se je prav nasprotno, saj so se tedanji stiki z ruskim državnim vodstvom okrepili, našo državniki so ‘romali’ v Moskvo itd.«

BRUSELJ — Predsednik vlade Janez Janša se je v četrtek, 24. marca 2022 udeležil izrednega zasedanja voditeljev in voditeljic vlad in držav zveze NATO, ki je bilo namenjeno ruski agresiji v Ukrajini in aktualnemu dogajanjuv zvezi NATO povezanim s situacijo v Ukrajini.

LJUBLJANA — Naivna politična strategija Goloba: Ker je v domači volilni enoti zaostajal za SDS, je zbežal v Ljubljano, kjer računa na Jankovićeve volilce. Številni so prepričani, da bo v tem primeru šlo za pretakanje glasov s predstavniki KUL, pri čemer pa bi Golobu podpora Zorana Jankovića lahko celo škodila.

MINSK — Rusi skušajo pridobiti beloruske vojake za sodelovanje v vojski proti Ukrajini. Nudijo jim plačo 1.000 do 1.500 dolarjev na mesec, pa še zastonjski vojaško izobrazbo. Vendar vse kaže, da beloruskim vojakom ni dosti do tega, da bi tvegali življenja za ruski vpliv v Ukrajini. Zdi se tudi, da ne zaupajo kaj dosti ruskim obljubam.

LJUBLJANA — Na družbenem omrežju je zaokrožil posnetek, na katerem predsednik Gibanja Svoboda, Robert Golob suvereno in prepričljivo govori nesmisle, ki pa jih začuda ostali mediji kljub prisotnosti niso objavili. So strici iz ozadja in “kraljica” (beri: Janković) ob tem podvomili o svoji odločitvi potiskanja “čudežnega dečka” v ospredje?

RIM — Število migrantov iz Tunizije, ki jim je uspelo priti preko Sredozemlja na italijanske obale je bilo prejšnje leto štirikrat višje od njihovega števila leta 2017. Množične migracije navkljub trajajoči epidemiji naraščajo. 70 do 80 odstotkov teh migrantov prihaja iz podsaharske Afrike, od koder naj bi odšli zaradi političnih in ekonomskih razlogov.

LJUBLJANA — Opozicija in njej naklonjeni mediji so prepričani, da nas predsednik vlade Janez Janša sramoti v tujini. Rezultati na političnem parketu pa kažejo popolnoma drugačno sliko. Odnosi z ZDA so pod to vlado na najvišji ravni, Biden se je na srečanju v Bruslju z Janšo celo rokoval, medtem ko si je Janša z junaškim obiskom Ukrajine prislužil spoštovanje velikih zahodnih voditeljev, ki so ga povabili na pogovore.

HARKIV — Uzbeški kuhar Šakobidin Jusupov, ki je že 25 let v Harkivu, kjer je odprl restavracijo azijske kuhinje, postaja krajevni junak: vsem znan kot “Šak” nudi dnevno zastonj tople jedi ukrajinskim zdravnikom in borcem. Zgradba restavracije čudežno še vedno stoji, čeprav jo Rus vsak dan obstreljujejo.

LJUBLJANA — Nekaj izjav o Jankoviću: Aleš Primc: »Janković je pokvarjen človek, sramota za moški rod, spolno je zlorabil žensko v stiski, mamo dveh otrok pa tudi funkcijo župana za svoje spolne užitke.« Metka Zevnik: »Če povabijo človeka s takšno prtljago, to pomeni, da družinske vrednote ne pomenijo nič. Predvsem pa ni nobenega spoštovanja do žensk – gre za izkoriščanje ene velike stiske, ki jo je ta gospa doživela, v neke osebne, seksualne zadeve. To je prav podlo!« Angelca Likovič: »Za Jankovića se ve kakšen je, zato podpira Goloba. Pri takšnih politikih ni nobenih moralnih vrednot.«

MARIUPOL — Ruske oborožene sile, ki so delno zasedle Mariupol, nasilno deportirajo na tisoče ukrajinskih državljanov v Rusijo, kot sporoča Občinski svet, ki ceni, da so avtobusi odpeljali že preko 15.000 prebivalcev.

LJUBLJANA — Potem, ko je v 25. marca kot strela iz jasnega odjeknila novica o tem, da bo moral novinar in urednik portala Požareport.si v pripor, so v večernih urah na Vrhovnem sodišču RS potrdili, da je bil vendarle razveljavljen sklep višjega sodišča o priporu novinarja in lastnika spletnega portala Požareport Bojana Požarja. Požarjev odvetnik Franci Matoz zvečer z odločitvijo še ni bil seznanjen, je pa povedal, da se Požar vendarle ni znašel v priporu.

KIJEV — Obisk treh premierjev v Kijevu je naletel na zvrhano mero odobravanja s strani svetovnih voditeljev. Temu zgledu so 23. marca sledili in obiskali Kijev litovski obrambni minister in predsedniki parlamentov vseh treh baltskih držav.

LJUBLJANA — »Kot Ljubljančanka sem zmeraj vesela, kadar srečam Jankovića, kot ženska tudi,« je dejala voditeljica Blažka Müller Pograjc na programskem kongresu stranke Gibanja Svoboda. Vse to je izjavila, ko je bilo znano, da je župan Zoran Janković izkoristil žensko v stiski za spolne usluge. Nedavno je kriminalistični zaznamek še razkril podrobnosti dogajanja tistega usodnega dne v županovi pisarni.




Priče trpljenja Gospodovega

Legenda o velikem rabinu

1

Širna dvorana v papeški palači ob prvih nočnih urah.

Na široki črni mizi srebrna svetilka na tri plamene komaj zmaguje velike kope senc v dvorani.

Za mizo sedi na nevidnem stolu majhen starec, ves bel. Plešasta glava in shujšani obraz sta hudo bleda, oči svetle, obleka snežnobela. Papež Celestin VI. je, sam, ki čaka.

Zadaj se odpro vrata. Moški v višnjevi obleki privede pričakovanega obiskovalca in izgine.

Sabbatai ben Shalom, veliki rabin v pregnanstvu, se s počasnimi in težkimi koraki približa mizi in luči.

Na večer pred starostjo je, toda še pokončen in krepak. Tilnik mu pokrivajo rdečkasto plavi lasje; malo bolj zagorelo rdeča brada mu sega do pol prsi. V malce zatemnelo bledem obrazu mu žare črni biseri oči. Gospodovalen nos se krivi nad debele ustnice, ki vzcve tevajo izmed kodrastih las in brade. Temnorjav raševinast plašč, dolg skoraj do peta, pokriva veličastno postavo velikega rabina.

Ko pride pred papeža, se ustavi. Zdi se, da hoče poklekniti, a namesto tega samo brez besede skloni glavo.

Celestin VI. ga gleda z jasnimi očmi samotarja in dvigne roko kot za blagoslov, a ne nadaljuje giba.

Nato prične:

»Povedali so Nam, da že dolgo prosiš, da bi prišel pred Nas in Nam v imenu svojega ljudstva naznanil veselo novico. Hoteli smo uslišati tvojo željo, zakaj Kristusov namestnik je dolžan sprejeti vse, ki se obračajo nanj. Govori torej! Poslušamo te.«

»Svetost,« spregovori na glas Sabbatai ben Shalom, »iz dna srca se Vam zahvaljujem za naklonjenost. Ta trenutek je najstrašnejši in najsrečnejši v mojem življenju. Leta in leta ga čakam v vzdihih in molitvah. Ne mislite si, kaj vse sem moral prestati in premagati, v sebi in okoli sebe, da sem prišel do te ure. Vzhod in zahod sta videla moje solze in slišala moje prošnje. Prebadali so me dvomi, učenci so me zapuščali, prijatelji se jokali nad mojo norostjo in sovražniki so me skušali umoriti. A konec koncev je za nočjo smrtnega boja zasijal veliki dan zmage. Posrečilo se mi je premagati dvojezičnike, omajati obotavljavce, razvneti mlačneže, ukloniti trdovratnike. In zdaj so vsi Judje, razpršeni po vseh krajih zemlje, spoznali luč in vam govore iz mojih ust. Vsi moji bratje so pripravljeni izpovedati, da je Kristus Jezus pravi Mesija, potomec Davidov, edinorojeni Sin božji. Vsi nepotrpežljivo čakajo trenutka, da bodo sprejeti v Cerkev, ki jo je ustanovil On, in da bodo tako mogli postati Vaši sinovi, sveti oče.«

Sabbatai ben Shalom je umolknil in napeto zrl Celestinu v obraz, ko da prosi ali čaka ene same besede od njega. Toda stari papež je ostal negiben in molčeč, pogreznjen v svoje misli, ko da ne bi bil ničesar slišal.

Veliki rabin je tedaj nadaljeval s tišjim glasom:

»Morebiti se vam zdi to naznanilo tako neverjetno, da se bojite, ali nimate pred sabo bahača ali norca. Toda povem Vam po pravici, da smo naveličani zaničevanja in ločenosti, sovraštva in zasledovanja, zmerjanja in preganjanja. Tudi mi čutimo po toliko stoletjih vročo željo, da ne bi veljali več za gobavce v tuji deželi, za Kajnove potomce in pomočnike Judeževe. Čutimo potrebo, da bi stisnili bratske roke, da bi spet našli gostoljuben nasmeh, da bi nas vi pustili k svojim svetim gostijam, da bi začutili na svojih obrazih poljub odpuščanja, da bi ljubili in bili ljubljeni. Vse naše upanje je v vas, Svetost. Naša srca poskakujejo ob misli na dan, ko boste dali odvezo morilcem Boga in blagoslovili preklete. V soglasju s sobrati sem že sestavil obred za spravo. Na dan, ki si ga boste izvolili sami izbrati, bodo prihitele judovske množice iz svojih občin in sinagog v sleherni deželi sveta. Med petjem spokornih psalmov pojde po Rimu neskončna množica in se bo zbrala pred Svetim Petrom. Vsi bomo ogrnjeni s črnim plaščem in na glavi bomo imeli pepel. Sredi trga bomo odložili vse izvode Talmuda in Midrašima, kar jih bo moči zbrati, in jaz bom z lastnimi rokami zakuril ogenj. Kakor hitro bo ugasnila grmada laži, bo zvenk trobent zapovedal molk. Dvanajst rabinov, za vsak rod po eden, bodo na glas drug za drugim brali besedilo slovesne odpovedi v imenu množice, ki bo ob vsakem presledku pritrdila z vzklikom Amen. Tedaj se bo na vratih bazilike prikazala Vaša Svetost med kardinali, knezi in poveljniki. Mi vsi bomo kleče peli psalm najbolj vnete prošnje — De profundis clamavi — in ob naših obupanih glasovih bo trepetal obok neba. Ko bo spet tiho, boste z oblastjo, ki sta Vam jo izročila Kristus in Peter, spregovorili besede, ki odpuščajo in očiščajo, in boste otrokom Abrahamovim dali blagoslov svetega Duha. Tedaj bomo vstali, stresli z glave pepel, vrgli na tla črne plašče in videli nas boste v belih tunikah katehumenov. Naš brezkončni sprevod se bo zvrstil za vami, da napolni veliko svetišče, in v zboru bomo peli himne zahvale in prekipevajoče radosti. Vi pa boste odločili, kdaj bomo prejeli vodo rešitve in kateri dan bomo mogli tudi mi utešiti svoje duše s spremenjenim mesom Vstalega.«

Veliki rabin je umolknil in še enkrat uprl črni svit svojih zenic v obraz iz nežne, presojne slonovine, ki mu je zrl nasproti. Med Sabbataievim govorom ni papež pokazal nobenega znamenja osuplosti ali veselja. A v trenutku, ko se je pripravljal na odgovor, se je zazdelo, ko da bi nenadna tenčica otožnosti zakrila njegove kot akvamarin mile oči.

se nadaljuje




Brali smo

MOSKVA — S 5.530 kazenskimi merami zaradi napada na Ukrajino, je Rusija postala najbolj udarjena država na svetu. Kot kaže bo v manj kot dveh tednih postala “finančni parijec” (parijci so v Indiji ljudje izven vsake kaste, da dnu socialnega življenja, brezpravni). Zdaj že padajo borzne postavke, najemnine postorov za uradno rabo, trgovska dejavnost, v težavah so prevozniki uvoženih dobrin in njihova prodaja; vse se pogreza v prepad in nihče ne ve, kdaj se bo kaj izboljšalo. Vrednost rublja pada z divjo brzino, zato so uvožene dobrine potrošnikom nedostopne.

LJUBLJANA — Pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami smo se pogovarjali z magistrom politoloških znanosti in vidnim poslancem Slovenske demokratske stranke Brankom Grimsom. Med drugim je bil član prve demokratično izvoljene Skupščine Republike Slovenije. Njegova izjava: »Volitve bodo izbor med tistimi, ki gradimo Slovenijo in levičarskimi rušitelji, ki Slovenijo uničujejo!«

DUNAJ — Avstrijski proizvajalec kristalov Swarovski je sporočil, da prekinja poslovanje v Rusiji, in se tako pridružil številnim podjetjem in konzorcijem iz različnih sektorjev in držav, ki so se umaknili iz te evrazijske velesile zaradi njene invazije v Ukrajino. Vendar je družba Swarovski zagotovila, da bo še naprej podpirala družine prizadetih zaposlenih in jim zagotovila nadaljevanje zaposlitve.

LJUBLJANA — Državni zbor je 11. marca s 45 glasovi za in 40 proti sprejel predlog novele zakona o dohodnini, ki prek postopnega dviga splošne olajšave med drugim prinaša nekoliko višje plače za vse zaposlene. Proti zakonu so bili poslanci SAB, SD, Levice in Robert Polnar iz stranke DeSUS. Kljub poznemu sprejemu bodo zakonske rešitve veljale že za to davčno leto, kar pomeni, da bodo vsi prejeli višje plače že letos.

KABUL — V Afganistanu se nadaljuje humanitarna kriza: od novega leta je za ošpicami zbolelo skoraj 16.000 otrok; 120 od teh je. umrlo. Vzrok je nezdrava in nezadostna hrana. 97% prebivalstva živi pod pragom revščine.

LJUBLJANA — Vlada je s pomočjo interventnega zakona v februarju, marcu in aprilu odjemalce oprostila plačila omrežnine ter prepolovila trošarino. Po položnicah, ki so jih objavili odjemalci, so cene električne energije nižje nekje med 48 in 65 odstotki v primerjavi s prejšnjimi meseci.

NOVO MESTO — Člani Slovenske škofovske konference (SŠK) so danes v Vrbju pri Žalcu izvolili novega predsednika in podpredsednika. Novi predsednik SŠK je postal novomeški škof Andrej Saje, podpredsednik pa murskosoboški škof Peter Štumpf. Saje bo funkcijo predsednika SŠK začel opravljati 24. marca za dobo petih let.

MOSKVA — Strokovnjaki na ruski državni televiziji se zavzemajo za izvajanje javnih obešanj v Ukrajini, ko se vzpostavi prevladujoči položaj Rusije. V enem izmed pogovorov na televiziji so se namreč s tem stališčem strinjali, eden od njih pa je celo opozoril, da ustava Ljudskih republik Doneck in Lugansk priročno dovoljuje smrtno kazen.

LJUBLJANA — Po slovenskem železniškem omrežju je sredi januarja letos prvič zapeljal sodoben dvonadstropni (dvopodni) električni vlak KISS. Deset dvonadstropnih električnih vlakov KISS švicarskega proizvajalca Stadler vozi po elektrificiranih progah, največ pa med Ljubljano, Kranjem in Jesenicami ter Ljubljano, Zidanim Mostom, Sevnico in Dobovo.

MOSKVA — Rusija, ki se zaradi sankcij Zahoda sooča s potencialno gospodarsko katastrofo, je tujim podjetjem, ki razmišljajo o odhodu z ruskega trga, zagrozila z aretacijami in zasego premoženja, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP poročal ameriški časnik Wall Street Journal.

AMSTERDAM — Ruska pravoslavna Cerkev v Amsterdamu je prva v tujini, ki je izjavila, da je pretrgala odnose z moskovskim patriarhatom zaradi napada na Ukrajino.

LJUBLJANA — »Dogajanja v javni hiši [RTV], odkar se je menjal njen vrh, so dokaz, da imamo v resnici opraviti z mehkim, a dovolj nasilnim novinarskim levičarskim terorizmom, v katerem jedru so novinarski aktivi in sindikati, ki imajo že od nekdaj močne ideološke podpornike zunaj hiše,« je bizarno dogajanje na RTVS komentiral nekdanji direktor Radia Slovenija Vinko Vasle

KIJEV — Janez Janša se je s predsednikom poljske vlade Mateuszom Morawieckim, predsednikom češke vlade Petrom Fialo, namestnikom predsednika vlade Poljske in predsednikom odbora za nacionalno varnost in obrambo Poljske Jaroslawom Kaczyńskim odpravil v Kijev, kjer so se srečali s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim in predsednikom vlade Ukrajine Denisom Šmihalom. Z obiskom hočejo predsedniki vlad izkazati popolno podporo Ukrajini in njeni suverenosti v trenutni vojni z Rusijo.

LJUBLJANA — Združenje novinarjev meni, da je napad na osebno integriteto Igorja Pirkoviča, v. d. urednka uredištva za nove medije na MMC RTV, »pokazal vso izprijenost aktivističnih kolovodij znotraj medijskega zavoda.« Predsednik programskega sveta, dr. Peter Gregorčič pa sporoča RTV aktivistom, da niso zmožni delovati v demokratični in pluralni družbi.

TAIPEI — Xi Jinšing je načrtoval napadna Taivan za prihodnjo jesen, pa mu je Putinov napad na Ukrajino to preprečil.  Potreboval bi namreč “majhno zmago”, da bi si zagotovil tretji mandat na oblasti. Novica je pricurela iz ruske obveščevalne službe.

LJUBLJANA — Levičarje je zaradi obiska Janše v Ukrajini pobralo od zavisti. Ker je bil obisk deležen kupa pohval in pozornosti svetovnih medijev, si nekateri, kot je prvakinja SD Tanja Fajon, preprosto niso mogli pomagati, da se ne bi obregnili ob obisk. Zavist jim je zameglila razum, v navalu besa pa so govorili in pisali neumnosti.

LAHORE — V katedrali tega pakistanskega mesta se je začel proces za beatifikacijo Akaša Baškirja, ki je leta 2015, takrat dvajsetleten, ustavil samomorilskega atentatorja, ki je hotel povzročiti med nedeljsko mašo pokol v cerkvi v Youhanabadu. Atentatorjeva bomba ga je ubila. To je prvi Pakistanec, ki mu je priznan naslov “Božji služabnik”.

LJUBLJANA — Generalni tožilec Drago Šketa je zaradi škandalozne solo akcije v Moskvi prišel pod drobnogled Evropskega javnega tožilstva; na istem tnalu je tudi nekdanji direktor NPU Darko Muženič. To je iz Bruslja sporočila evropska poslanka Romana Tomc.

MOSKVA — Rusija že čuti posledice sankcij zaradi napada na Ukrajino. Cene osnovnih živil so poskočile do neba, v kolikor jih je sploh dobiti. Zmanjkalo je vsega, kar je prej prihajalo iz uvoza. Oblasti sicer obljubljajo pomoč iz Belorusije, nihče pa ne ve kdaj in za kakšno ceno. Isto velja za tehnične predmete in rezervne dele.

BRUSELJ — Odbor ministrov Sveta Evrope je 16. marca na izredni seji po 26 letih članstva Rusijo izključil iz Sveta Evrope (SE), so sporočili iz te organizacije.

VODICE — V Vodicah so 16. marca stekla dela za gradnjo težko pričakovane obvoznice, najprej odseka od Vodic do Most pri Komendi. Naložba je vredna 6,9 milijona evrov, dokončana pa bo maja 2023, je povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Sledila bo gradnja obvoznice Komenda in nato dokončanje celotne povezave do Želodnika v občini Domžale.

ČERNIGIV — V ruskem obstreljevanju v mestu Černigiv na severu Ukrajine je bilo ubitih deset ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh. Življenja civilistov, vključno z otroki, je danes terjal tudi ruski raketni napad na konvoj, ki je bežal iz obleganega mesta Mariupolj, so 16. marca po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile ukrajinske oblasti.

BRATISLAVA — Obrambni minister Matej Tonin se je 17. marca na Slovaškem sešel s slovaškim kolegom Jaroslavom Nadom. Govorila sta o razmerah v Ukrajini in sodelovanju Slovenske vojske v Natovi misiji v tej državi, kamor naj bi Slovenija napotila do 200 vojakov. Zavarovali bomo vzhodno krilo Nata, pri tem Slovaki lahko računajo na Slovenijo, je poudaril Tonin.

PARIZ — Vojno v Ukrajini migranti iz Afrike in Bližnjega vzhoda “dobro” izkoriščajo. Mnogi se namreč pretvarjajo, da so begunci iz Ukrajine. Dobršen del “beguncev”, ki prispejo v Francijo in trdijo, da bežijo iz Ukrajine, v resnici ni Ukrajincev, temveč prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, poroča francoski časopis Le Figaro. Takšnih prevarantov naj bi bilo okoli 30 odstotkov vseh prišlekov.

LJUBLJANA — Izjava Tanje Fajon na volilni konvenciji SD 17. marca: »Socialni demokrati imamo najboljšo listo … SD smo danes stranka, ki je v slabih dveh letih prenovila svoje delovanje, pomladila svoje vrste, okrepila svojo trdno mrežo na terenu in postavila nove temelje socialne države in demokracije,« Evropa bi pokala od smeha, če bi bila ta izjava mednarodno dosegljiva.

LIZBONA — Na Portugalskem odkrili najstarejše evropske mumije. Odkritje dokazuje, da so pred 8.000 leti v Evropi namerno mumificirali trupla. Trupla teh ljudi so pred pokopom posušili in jih položili na tla. Med izkopavanji med letoma 1958 in 1964 so arheologi našli več kot 100 okostij ljudi iz kamene dobe v različnih lupinah. Večina teh mrtvih je bila datirana v čas pred 8.150 in 7.000 leti.

LJUBLJANA — Ljudje na ulici so navdušeni nad premierjevim obiskom Kijeva: »Super! Zelo mi je všeč, ker je heroj, ker je hudo, ker je vojna – on je že to dal skozi, kajne in skratka jaz mu čestitam.« »Ja, to je en plus za mir.« »Odlična gesta!« »Čestitam!« »Ponosni smo!«