1

Priče trpljenja Gospodovega

Judež skušan

Drugi del

»Rad bi vedel,« je spet začel, »kdo sem in kako mi je ime. Nisi še uganil? Povedal ti bom samo, da sem star sovražnik Boga in njegovih otrok; sovražnik, bi dejal, že iz načela. Malo prej si priznal, da kdaj pa kdaj začutiš v sebi sovraštvo do Jezusa: rekel si, nikar se ne bori zoper resnico. Če si upaš brez hinavščine pogledati svojo dušo v obraz, boš odkril, da je tista ljubezen, ki misliš, da jo čutiš do Njega, le še bolj hinavska in strašnejša podoba tvojega sovraštva. Delaš se, da ga ljubiš, želiš ga ljubiti le zato, ker čutiš, da ga sovražiš, preveč sovražiš, sovražiš vedno bolj.

Poslušaj me, Judež, ne hodi od mene. Nisem se zmotil, ko sem se ti približal. Ustvarjena sva, da bova prijatelja in jutri morebiti brata.

Znaš brati v srcih ko jaz. Vse, kar sem ti rekel, je bila igra, da te ne bi takoj spočetka oplašil, da bi te preskusil, da bi zmeril tvojo dušo. Zdaj te poznam bolje, Judež, zdaj ti lahko govorim brez tenčic in opreznosti. Branil si se izdati Jezusa, dokler sem te hotel prepričati, da bi ta izdaja privedla do njegove zmage. Ne boš se ga pa branil prodati, ko boš zvedel, da ga bodo celo mučili in umorili. Prodaj ga, Judež, prodaj, čeprav za majhen denar, saj bo najino utešeno sovraštvo poplačalo vsako žrtev. Spravi jim ga v roke, Judež, pelji ga v klavnico! Tvoj sovražnik je, sovražnik vseh ljudi in spravili ga bodo s poti.

Nemara misliš, da je Bog ali Sin božji? Saj vendar nisi lahkoveren kot Peter ali otročji kot Janez: tvoj jasni um ne more verovati v božanstvo, ki si ga lasti. Zatrdno vem, da ni Bog, da ni zmožen delati čudežev, ki so lastni Bogu. Pred tremi leti sem imel v puščavi z Njim dolg pogovor, ker sem hotel jasno videti v njegovo bit. Bog, ki hodi po zemlji zakrinkan v človeka, je vznemirjajoč gost. Prosil sem ga, naj mi da le dva dokaza za svojo nadnaravno moč: naj se vrže z vrha templja in naj spremeni kamne v kruh. Odgovoril mi je z navedki iz svetih knjig, a ni hotel storiti, kar sem ga prosil; ni hotel, ker ni znal. Ta dva preprosta čudeža bi bila za pravega Boga otroška igrača. Bog je nebeško bitje in se ne more bati, da bi padel na zemljo; Bog je ljubezen in moč, in ne bi se branil spremeniti kamnov v kruh, da pokaže svojo moč in ljubezen do ljudi. In če bi ostal še kak dvom o tem, da je človek, vedi, da je po nekaj dneh, ki jih je brez jedi prebil v puščavi, začutil glad. Pravi Bog tudi pod človeško podobo ne more nikdar čutiti, da ga muči lakota. In ti veš bolje od mene, da rad sprejema vabila na prijateljske večerje in ženitovanjske pojedine.

Ne boj se torej ničesar. Človek je kakor ti in nič več kakor človek. Če ga izdaš, se ne bo mogel maščevati ne zdaj ne kasneje. Prijeli ga bodo in se bo pustil prijeti; bičali ga bodo in se bo pustil bičati; razpeli ga bodo na križ in se ne bo nič upiral. Čutil bo bolečino ko sleherni človek, prelil bo kri ko sleherni človek, vpil bo in klical Boga, kakor delajo vsi ljudje.

Ničesar se ne boj, Judež, prodaj ga in reši zemljo tega sovražnika. Če bi imel še kaj pomislekov, ali bi ga izdal ali ne, se spomni, da te je On že izdal. Ve, da je denar kužen in poguben, in se ga tako boji, da se davčnega novca niti dotakniti ni hotel. Ve, da denar človeka umaže in kvari, ga žge in daje satanu v oblast. In komu ga je izročil, da ga ima, hrani in upravlja? Izročil ga je tebi, Judež, ko da bi ti ne bil apostol, marveč sovražnik. Poglej samo, kako vse drugače ravna s tvojimi tovariši! Peter je njegov oblastnik in njegov namestnik, Jakob njegov glasnik, Janez najljubši služabnik, njegov manjši brat. Kaj si pa ti? Nosilec mošnje, človek, ki šteje in spravlja denar, tisto, kar velja za kugo, znamenje podlega skopuha, lakomnega tatu, bogatina, ki mu je usojen pekel. Jezus te je postavil v nevarnost, vedoč, da nevarnosti ni moči ubežati. Prisilil te je, da si varuh stvari, ki se mu najbolj studi. Ni torej ravnal s tabo kakor z učencem in prijateljem, marveč slabše kakor bi ravnal s sovražnikom. Naredil je iz tebe človeka, ki je svojim tovarišem v posmeh in tarča za njihovo zbadanje. Skratka, izdal te je. Obljubil ti je odrešenje, a daje ti sramoto: poklical te je v življenje duha, pa te obsoja na posel z rečjo, katero ima sam za najbolj ostudno in strupeno blago. Torej mu nimaš biti za kaj hvaležen. Izdal te je, kakor ni izdal nikogar. Maščuj se, Judež, neusmiljeno se maščuj!«

Neznanec je umolknil, a njegova trda roka je še huje težila Judeževo ramo. Apostol se ni več branil, ni več skušal pobegniti. Zdelo se je. da se mu je duša vsa skrčila in skrila v notranjost: obraz je bil zdaj le še meso brez izraza, snov brez življenja. Nebo se je bilo še bolj užalostilo; pokrilo se je s progastimi, lisastimi, bolnimi oblaki, z zlokobnimi in mrkimi oblaki: človek bi dejal, da je po vsem nebu razlita gniloba.

Neznanec je spet spregovoril:

»Judež, me poslušaš? Boš imel moči, da storiš, kar ti pravim? Si pripravljen sprejeti svojo strašno dolžnost? Pomisli: s tem, da izročiš Kristusa sodnikom, se ne boš maščeval samo zase in za zločin, ki ga je zagrešil, marveč boš vse človeštvo rešil divjega sovražnika. Prišel je pod videzom angela, v resnici pa je okrutna pošast in preganjalec. 

Če dobro pogledaš, vidiš, da je ves njegov nauk v tem, da zahteva od človeka nemogoče. Ljudje morajo delati tisto, česar jim sploh ni moči storiti, če ne, so obsojeni na peklenski ogenj. Človeškemu rodu daje najbolj nečloveško izbiro: zatajiti lastno bit ali goreti v večnem ognju. Po njegovem nauku ni druge poti za rešitev.

Zahteva samo tisto, kar je v naglobljem nasprotju z vašo naravo, tisto, česar ne bo človek nikdar znal, ne mogel storiti.

Vi ljubite očeta in mater, brate in sestre, ženo in otroke, On pa zahteva, da zapustiš tiste, ki so tvojemu srcu najdražji, in — ko da to še ne bi bilo dovolj — da jih celo zasovražiš.

Hoče, da na zlo odgovarjaš z dobrim, in tako daje poguma mogočnikom, da te napadajo, tatovom, da ti kradejo, nasilnikom, da te ubijajo.

Ukazuje ti, da odpustiš sovražnikom, da jih celo ljubiš, in tako jemlje pogum in nalaga kazen vsem tistim, ki te ljubijo, ker bodo manj poplačani kakor oni, ki te sovražijo.

Opominja te, da ne smeš misliti na jutri. Tako te zavaja v nevednost, v glad in v pogubo, zakaj vedeti ni mogoče brez pogleda v bodočnost, in življenje družin in kraljestev temelji na previdnosti.

Ljubi samo siromake in hoče, da tudi bogati osiromašijo. A ko bodo vsi siromaki, kdo bo dajal dela težaku, kdo bo stisnil miloščino sestradanemu, kdo preživljal bolne, kdo plačeval davke, ki služijo za vzdrževanje reda in za varnost držav in ljudstev?

Išče otroke in trdi, da moramo postati podobni otrokom, če se hočemo zveličati; a kako se bo mogel odrasel in zrel človek, človek z razumom in poln učenosti, vrniti v slepo nebogljenost detinstva? Ali bodo morali torej ljudje bolj ceniti otroško slabost ko moško moč, detinsko nevednost bolj od modrosti očakov? Družba otrok ne bi mogla obstati in živeti niti teden dni.

Kraljestvo, ki ga obljublja On, ni, kakor vidiš, kraljestvo nebes, marveč kraljestvo nemožnosti. Zahteva od človeka tisto, kar bi uničilo življenje in človeško sožitje, zapoveduje nekaj, kar pomeni za človeka norost in samomor. In čeprav zahteva del in dejanj, ki presegajo človeške moči, ne pozna usmiljenja do onih, ki ne morejo izpolniti tistega, česar noben Adamov otrok ne more izpolniti. Se spominjaš kazni, ki jo je obljubil lenim devicam in neposlušnim povabljencem? Mraz, tema ali ogenj. Ta Učenik ljubezni neprenehoma grozi z zunanjo temo in večnim ognjem tistim, ki ne poslušajo njegovih zapovedi — onih zapovedi, ki jih nikdar noben človek ne bo mogel izpolniti, tudi če bi hotel.

Kako bi dejal osebi, ki zahteva nemogoče in obljublja strašne kazni človeku, ki ne stori tistega, česar storiti ne more? Sovražnik človeštva, preganjalec in trinog človeštva. Zakaj se ne podvizaš, da bi rešil svoje brate tega nevarnega Nasprotnika? Nekateri slepci, ki so jih prevarale njegove medene besede, ga imenujejo Odrešenika; v resnici pa boš ti, Judež, pravi osvobodilec in rešitelj ljudi, če ga spraviš s sveta. Pojdi, brat, in stori brž, kar sem ti rekel storiti, k čemur te sili ljubezen do ljudi in sovraštvo do Njega. Izdaj Onega, ki te je izdal, pošlji v smrt Tistega, ki hoče obsoditi vse druge na življenje, hujše od smrti! Pogum, Judež, jaz bom s teboj vse do zadnjega. In glej — znamenje in pečat najinega bratstva.«

Pri teh besedah je Neznanec vstal, objel negibnega Judeža s koščenimi rokami in mu pritisnil na usta dolg poljub. Judež na ta poljub ni odgovoril, a nenadoma se je čutil rešenega začaranosti, ki ga je ovijala in tlačila vse do tega trenutka. Zaprl je oči. Ko jih je spet odprl, je bil satan izginil.

Judež se je spustil v tek čez molčeče in temačno polje. Mislil je, da gre proti Betaniji. A dospel je do jeruzalemskih vrat, ne da bi bil zapazil cesto. Padla je noč. Judež je na slepo blodil po temnih ulicah. Na mah, ne da bi vedel kako, se je znašel pred Kajfovo palačo — in vstopil.




Brali smo

LONDON — V 100. letu starosti je 9. aprila umrl britanski princ Philip. Soprog kraljice Elizabete II. je umrl zjutraj na svojem domu na gradu Windsor. »Z veliko žalostjo njeno visočanstvo kraljica sporoča smrt svojega ljubega moža, njegovega visočanstva, princa Philipa, vojvode edinburškega,« so sporočili iz Buckinghamske palače.

BERLIN — Raziskava v Nemčiji pokazala, da se ukrepov ne držijo v “vzporednih družbah”: več kot 90 odstotkov bolnikov s težjim potekom covida ima migrantsko ozadje.

LJUBLJANA — Idiotizem novega anarhizma: nekateri na levem političnem polu menijo, da je sodobni anarhizem, v katerega se radi zatekajo mladi radikalni levičarji, poživitev uspavanega levega političnega pola. Toda v resnici gre za dezorientirane mlade ljudi, ki ne vedo, kaj bi s seboj, in se predajajo spačeni levi politični ideologiji.

BERLIN — V Nemčiji so od 14. marca v okviru novih ukrepov zasebna druženja omejena na svoje in še eno gospodinjstvo, skupaj je lahko največ pet ljudi, pri čemer se upošteva starejše od 14 let.

KOEBENHAVN — Danski parlament je odobril nov zakon, ki tujim vladam prepoveduje financirati mošeje na Danskem. Zakon je naprejen proti muslimanskim državam, predvsem Qatarju, Savdski Arabiji in Turčiji, ki podpirajo islamski ekstremizem v mošejah in drugih molilnicah. S tem se je Danska pridružila seznamu evropskih držav – Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske in Švice –, ki so sprejele razne stopnje dejavnosti, ki tujim vladam onemogoča finnciranje gradnje in vzdrževanja mošej na svojem ozemlju.

LAHORE, PAKISTAN — »Nova vzgojna politika, ki jo je predložila vlada, krši ustavne pravice verskih manjšin.« To je alarm, ki ga je sprožila Delovna skupina za vzgojo in Center za socialno pravičnost na srečanju 20. marca, na predvečer začetka narodne vzgojne reforme.

ESTONIJA, LITVA, LATVIJA — Leta 1990 so Estonija, Litva in Latvija po razvitosti in bogastvo zelo zaostajale za Slovenijo. Zdaj, po 30 letih, pa so te države, ki jim nekateri zaradi hitre gospodarske rasti pravijo tudi baltski tigri, že skoraj dohitele Slovenijo.

LJUBLJANA — Konec februarja je SD prepovedala udeležbo Nova24TV na tiskovni konferenci. Tiskovni predstavnik SD je sporočil, da Nova24TV na dogodkih SD ni zaželena. Ko je paa SD 23. marca sklicala tiskovno konferenco, je bil sploh edini medij, ki se je je udeležil prav Nova24TV. Vsi ostali mediji so SD ignorirali.

VATIKAN — Papež Frančišek je odločil, da se bodo s 1. aprilom proporcionalno za nedoločen čas znižale plače kardinalom za deset odstotkov, voditeljem in tajnikom dikasterijev za osem odstotkov, vsem duhovnikom ter redovnikom in redovnicam, ki so v službi Svetega sedeža, pa za tri odstotke. Za vse zaposlene pa bo blokiran starostni dodatek do leta 2023, razen za zaposlene laike do tretjega plačnega razreda.

MANILA — Filipini praznujejo veliko noč 2021 v znamenju 500-letnice prihoda krščanstva (1521). Danes je na Filipini med več kot 108 milijonov prebivalcev 90 milijonov katoličanov v 86 škofijah. Katoličani na otoku Homonhon v osrednjih Filipinih so v spomin na prihod krščanstva posadili 500 dreves, da bi tako pokazali svojo odgovornost za Božje stvarstvo.

BAGDAD — Iraška vlada je medresorskemu ministrskemu odboru  naložila uresničevanje predlogov in spodbud papeža Frančiška ob njegovem obisku marca 2021. Med njimi je tudi vračanje hiš krščanskih lastnikov, ki so se jih med njihovim begom pred muslimanskim nasiljem polastili organizirani goljufi ob pomoči skorumpiranih funkcionarjev.

MADRID — Španska nacionalna policija je aretirala predsednika Islamske komisije Španije Mohameda Aymana Adlbija zaradi suma financiranja terorističnih skupin. Aretacije so se zgodile prejšnjo sredo v okviru protiteroristične akcije, ki se je prvič začela leta 2019 in privedla do aretacij desetih sirskih državljanov. Mohamed Ayman Adlbi, 74-letni Sirec, je bil aretiran skupaj še z dvema osebama, ki sta prav tako osumljeni financiranja “džihadističnih skupin v Siriji”. Dve aretaciji sta bili izvedeni v španski prestolnici Madridu, tretja pa v Santa Cruz de Tenerife.




P. Atanazij Kocjančič – PRVOTNA IZDAJA SV. FRANČIŠKA

Varuh svetišča pri sv. Ani v Kopru: obvaroval ga je pred uničenjem.

Življenjska pot p. Atanazija Kocjančiča (krstno ime Kristjan) se je začela 20. aprila 1911 v Hrastovljah. Ko je bil star eno leto, mu je umrla mama, tako da je oče ostal sam z otroki. Oče je bil tretjerednik in je redno zahajal k frančiškanom k sv. Ani v Kopru. Kar trije sinovi so vstopili k frančiškanom, dva pa sta svoje življenje v celoti posvetila redu »ubožca iz Assisija«: p. Atanazij in br. Nazarij. Kristjan je redno spremljal očeta pri njegovih obiskih samostana sv. Ane. Še posebej mu je v spominu ostalo njihovo karitativno delo za reveže.

Prihod k frančiškanom

Leta 1923 se je v samostanu pri sv. Ani pridružil bratu Nazariju, ki je tam končal tisto leto noviciat. Kmalu po prihodu k sv. Ani (še leta 1923) so morali frančiškani s slovenskim in hrvaškim narodnostnim poreklom oditi iz Kopra. Izgnali so jih Mussolinijevi fašisti. Oditi so morali v štiriindvajsetih urah in samostan je ostal prazen. Prej je v njem živelo dvajset stanovalcev, zdaj sta ostala le italijanski pater in brat neduhovnik. Vodstvo beneške province sv. Antona je leta 1933 obudilo klerikat (skupnost študentov bogoslovcev) pri sv. Ani. Med osemnajstimi kleriki je bil tudi p. Atanazij. Klerikat je tu obstal le eno leto in bil znova ukinjen, ker je po mnenju fašistov pomenil nevarnost zaradi naraščanja stikov s hrvaškim in slovenskim zaledjem.

P. Atanazij je s sobrati odšel v Lonigo di Vicenza. Po opravljeni osnovni pripravi je v začetku leta 1924 pa do leta 1926 nadaljeval nižje razrede gimnazije v zavodu Probandato Antoniano v Lonigu (Vincenza).

Leta 1928 je opravil noviciat. V Huminu (Gemona) je dokončal zadnji razred gimnazije (1929/30). Filozofijo je študiral v letih 1930–1933 v Motti di Livenza, pri sv. Ani v Kopru in v Padovi. V letih 1933–1937 je nadaljeval s študijem teologije v Padovi in v Benetkah.

V času študija je opravil tudi dveletni misijonski medicinski tečaj. Dokončno se je posvetil redu sv. Frančiška 13. novembra 1932, ko je izpovedal slovesne zaobljube »v čast in slavo presvete Trojice«. Nižje redove mu je podelil beneški patriarh kardinal La Fontain v cerkvi Santa Maria della Salute. V samostanski cerkvi S. Francesco della Vigna v Benetkah je 4. julija 1937 prejel mašniško posvečenje. Naslednjega dne je smel v Padovo in tam daroval svojo prvo mašo v baziliki sv. Antona Padovanskega, še prej pa se je ustavil pri spovedniku, kapucinu Leopoldu Mandiću (ki je bil leta 1983 razglašen za svetnika in zavetnika spovednikov). V domačem kraju je lahko pel novo mašo 15. avgusta 1937 pri cerkvi Device Marije Vnebovzete na Vzročku ob izviru Rižane.

Pomagal internirancem

Po posvečenju je opravljal službo kateheta v Motti di Livenza, za tem pa službo kateheta in kaplana v svetišču sv. Antona v Huminu – Gemona (1938–1939). V Huminu se je dobro spoznal s Slovenci iz Kanalske doline in Rezije. Zelo se je razveselil premestitve k sv. Ani v Koper leta 1939. Od tu je opravljal službo kateheta in bolniškega kaplana v bolnišnici v Valdoltri in delno tudi v bolnišnici v Ankaranu. Bil je tudi spovednik v škofijskem semenišču v Kopru.

Leta 1940 je bil šest mesecev vojni sanitetni kaplan, kurat vojnih in civilnih internirancev v Monigu, nato pa do leta 1943 v Chiesanovi (Padova), Savonari, Monselici, kjer je skrbel za 10.000 Slovencev in okoli 8.000 ljudi iz drugih dežel (Avstralije, Amerike, Anglije, Tripolitanije). Razmere v taboriščih so bile slabe, saj so fašisti z ujetniki ravnali zelo grdo. Zaradi prizadevnega dela med rojaki so ga tožili generalnemu ministru reda manjših bratov, zato je moral v Rim na zagovor. Ker je bil že v večnem mestu, je zaprosil še za srečanje s papežem Pijem XII., ki ga je sprejel.

Ob tej priložnosti je papežu opisal razmere v taboriščih, v katerih je deloval. Posebej je na vsakem koraku primanjkovalo hrane, zato je papeža prosil za živilske bone. Bal se je, da bo bone policija ob pregledu na vlaku zaplenila, zato jih je poslal po pošti. Res je prišlo do policijskega pregleda potnikov. P. Atanazij se je srečno vrnil v taborišče pa tudi živilski boni so prispeli po pošti.

Po kapitulaciji Italije je bil p. Atanazij med tistimi, ki so se uprli Nemcem, zato je bil obsojen na zaporno kazen. Pobegnil je z vlaka in odšel v frančiškanski samostan v Pazin.

»Protidržavni element«

Tam je bil od leta 1944 do 1947 vikar samostana (namestnik gvardijana), spovednik v semenišču in v zavodu sester, župnijski upravitelj v Grdoselu ter kaplan v Brtonigli in Zarečju pri Pazinu. Leta 1947 je sodeloval pri “protidržavni akciji”, ki je bila zanj usodna. V Grdoselu je bila neko nedeljo napovedana birma, birmovalec je bil Jakob Ukmar. Komunisti in njihovi simpatizerji pa so načrtovali “miting” proti birmi, ki naj bi bil sočasno z birmo. P. Atanazij je zvedel za njihove načrte in z birmovalcem sta se dogovorila za obred že dan prej, zvečer. Nedeljski komunistični miting je tako postal brezpredmeten.

P. Atanazij je bil obsojen na odmevnem sodnem procesu v Pulju skupaj še z nekaterimi frančiškani. V glavnem naj bi bil proces uperjen proti frančiškanom italijanskega rodu, ki se niso marali umakniti iz Istre. Vsi razen p. Atanazija so bili kmalu izpuščeni, p. Atanazij pa je moral odslužiti štiri leta prevzgojnega zapora v kazensko-popravnem domu Stara Gradiška. Zaporniki so opravljali težko fizično delo in bili za najmanjše napake kaznovani z večdnevno osamitvijo (samico).

Ko se je leta 1952 vrnil iz Stare Gradiške, je zaprosil za prestop v Slovensko frančiškansko provinco sv. Križa, ki ga je z veseljem sprejela. Pred civilno oblastjo je bil še zmeraj italijanski državljan, zato je moral urediti tudi te formalnosti. Po prestopu je en mesec bival v Ljubljani na Viču, nato je bil premeščen na Kostanjevico v Novi Gorici. Od tu je v letih od 1952 do 1959 opravljal službo župnijskega upravitelja v Kromberku, pomožnega kaplana in kateheta v župniji na Kostanjevici v Novi Gorici ter spovednika v božjepotnem svetišču na Sveti Gori. V letih od 1956 do 1959 je opravljal službo gvardijana v samostanu na Kostanjevici.

P. Atanazij je v Strunjan prišel leta 1959, v času, ko so se pripravljali na ustanovitev župnije. Poznano istrsko romarsko središče so do leta 1955 vodili italijanski frančiškani, za njimi pa slovenski. Župnija Strunjan je bila ustanovljena z dekretom apostolskega administratorja dr. Mihaela Toroša leta 1961. P. Atanazij je bil prvi župnijski upravitelj novonastale župnije. Poleg sprejemanja romarjev, neštetih ur v spovednici je odslej opravljal še župnijsko delo: oskrba vernikov lastne župnije, katehetsko-pastoralno delo in pomoč v okoliških župnijah ter v samostanu v Kopru.

V Strunjanu je deloval do leta 1965, ko je bil imenovan za spovednika na Kostanjevici v Novi Gorici in na Sveti Gori. Zaradi bolezni je večkrat prosil, naj ga spet premestijo k morju. Želja se mu je leta 1967 uresničila in vrnil se je v Strunjan kot spovednik. Od leta 1971 je bil župnik v Strunjanu in rektor cerkve sv. Ane v Kopru, kamor se je leta 1974 tudi preselil.

Varuh svetišča

Ljubljena cerkev sv. Ane v Kopru je bila v slabem stanju, kar je p. Atanazij z žalostjo ugotavljal že, ko je hodil na pastoralne obiske in pomoč, ko pa je prevzel še službo rektorja cerkve v Kopru, je vse bolj opažal, da ne le cerkev, ampak tudi oltarno občestvo potrebuje stalno navzočnost duhovnika. Oblast si je na vso moč prizadevala, da bi vsakršno duhovno delovanje zatrla in da bi bila cerkev čim več zaprta. Govorili so celo o rušenju cerkve za potrebe pristanišča ali širjenja zaporov. Zaradi neprimernih razmer za bivanje so predstojniki zelo neradi pustili že sicer bolehnega p. Atanazija, da se je preselil v Koper. A njegova vztrajnost in trma sta zmagali. V svoji preprostosti je bil zadovoljen z najnujnejšim. V prostorih ob cerkvi in zakristiji, nekdanji mrtvašnici, si je uredil skromno sobo, ki pa je zadostovala njegovim predstavam o frančiškanski skromnosti: borna postelja, stara miza in omara. Gospodinjil si je sam. Vse, kar je imel ali dobil, je vedno radodarno delil z obiskovalci in drugimi potrebnimi.

Kakor se ni pritoževal že v Kromberku, se tudi tu ni, pač pa je zavihal rokave. Cerkev in skladiščni prostori ob njej so potrebovali spretne zidarske roke. A vse to naskrivaj, saj oblast del ni dovolila. Skupaj s še dvema »pomočnikoma« so počasi, a spretno višali prizidek in pridobivali potreben prostor. Tudi notranjščina cerkve je bila potrebna popravil, ki si jih niso mogli privoščiti. Zato je p. Atanazij vztrajno izvajal vzdrževalna dela.

P. Atanazija je odlikovala velika ljubezen do cerkve sv. Ane in do vernikov, ki so v njej iskali uteho. Sam je večkrat ponavljal: »Jaz skrbim za sv. Ano, sv. Ana pa skrbi za mene.« Naslednja velika ljubezen pa je bilo duhovniško delo. Še posebej je bil predan spovedovanju. K njemu so hodili od najbolj preprostih spovedancev do škofov in drugih imenitnežev z obeh strani meje. Nemalokrat je bila pred cerkvijo parkirana ta ali druga limuzina (večinoma italijanske registracije), ki je pripeljala k preprostemu in skromnemu frančiškanu kakšnega spovedanca ali spovedanko. Vendar se p. Atanazij ni ustavljal ob družbenem statusu. Prepričan je bil, da ne iščejo njega, pač pa Kristusa, ki po njegovih rokah in besedah deli svojo milost.

Pokopan pri sv. Ani

Leta 1987 je z velikim veseljem obhajal svoj zlati duhovniški jubilej, najprej z zlato mašo v cerkvi sv. Ane, nato pa še v Benetkah v cerkvi sv. Frančiška. V zadnjih letih je bila bolezen še izrazitejša spremljevalka p. Atanazija. Pogosti obiski zdravnika in bolnišnice so bili nujni. Ob njegovi osemdesetletnici (1991) so se ob njem zbrali verniki in bratje v redovništvu in duhovništvu in življenjski jubilej proslavili z darovanjem evharistije. Še naprej je z ljubeznijo skrbel za cerkev sv. Ane, a je dnevne napore vse teže premagoval. Leta 1995 se je bil prisiljen umakniti v svojo celico, potem ko si je zlomil nogo. Provincial in še nekaj drugih bratov iz vodstva so želeli, da bi prišel okrevat v Ljubljano, v samostan na Tromostovju, kjer bi zanj laže poskrbeli. Odgovor p. Atanazija se je glasil: »Kdaj si pa že videl, da presajajo staro drevo!«

Še naprej je sprejemal ljudi in opravljal svoje duhovniško poslanstvo. Zaradi poslabšanja bolezni so ga julija 1996 odpeljali v bolnišnico v Izolo, kjer je 29. avgusta 1996 v 86. letu starosti umrl. Preprosta in skromna duša, “prvotna izdaja sv. Frančiška”, kakor so ga nekateri poimenovali, se je končno srečala s svojim Odrešenikom. 

Verno občestvo vseskozi ohranja živ spomin na p. Atanazija. Vsi, ki so ga poznali, pritrjujejo, da je bil izjemen človek. O tem pričajo številne sveče in sveže cvetje ob njegovi grobnici. Njegovo mrtvo telo so pokopali pod korom njemu tako ljube cerkve sv. Ane. O ohranjanju spomina na p. Atanazija priča tudi obhajanje mašnih daritev ob obletnicah njegovega rojstva in smrti, zapisi o njem, pa tudi ustno izročilo se ohranja in prenaša na kasnejši rod.




Brali smo

AMSTERDAM — Nizozemski parlament je v četrtek, 25. februarja, sprejel nezavezujoč predlog, v katerem ravnanje z ujgursko muslimansko manjšino na Kitajskem razglaša za genocid, kar je prva takšna poteza evropske države. Aktivisti in strokovnjaki za pravice ZN pravijo, da je najmanj milijon muslimanov pridržan v taboriščih v oddaljeni zahodni regiji Xinjiang. Aktivisti in nekateri zahodni politiki Kitajsko obtožujejo mučenja, prisilnega dela in sterilizacije.

LJUBLJANA — Predsednik vlade Janez Janša je 1. marca v Državnem zboru Alenki Bratušek na vprašanje o zadolževanju države natočil čisto vino: »Vi ste se drago zadolževali in reševali tajkunske banke, denar pa obesili na pleča slovenskiih davkoplačevalcev in prihodnjih rodov; sedaj se država poceni zadolžuje, denar gre neposredno ljudem!«

PRAGA — Za spoštovanje novih strogih pravil za zajezitev epidemije novega koronavirusa bo tokrat na Češkem skrbelo preko 30.000 pripadnikov policije, vojske in carinske uprave. Od torka dalje, bo 3.834 vojakov in približno 270 carinikov, policiji pomagalo nadzirati spoštovanje prenovljenih pravil, policija pa bo za to namenila 30.000 ljudi.

STRASBOURG — Ekologe v okrožju Neudorf v Strasbourgu skrbi. Zelo resno. Menijo, da podgan in stenic ne bi smeli imeti za škodljivce in jih iztrebljati, ampak bi morali do njih imeti bolj “human pristop” in jim zagotoviti primerno okolje, saj iz mestnih središč nimajo kam iti. Izjava svetnice Marie-Françoise Hamard: »Z njimi je treba postopati nežno. Le tako lahko s temi živalmi sobivam.«

BERLIN — Po fiasku z dosedanjo organizacijo cepljenja, v Nemčiji prehajajo na sistem, kot smo ga vzpostavili v Sloveniji že na samem začetku. Nemški strokovnjaki so namreč končno predlagali naslednjo rešitev: tudi splošni zdravniki bi morali v ordinacijah cepiti svoje paciente. Nemška vlada trenutno pripravlja načrte za vključitev splošnih zdravnikov.

BEIJING — Glavni cilj 14. kitajskega petletnega plana je odvzeti Združenim državam tehnološko vodstvo predvsem na področju robotike, pametnih strojev, novih cepiv in prometnih sistemov. Strah jih je ameriškega bojkota Huawei. Washington je pripravljen odgovoriti z investicijo 30 milijar dolarjev.

YANGON — V Yangonu in drugih mestih se nadaljujejo protesti. Vojaška hunta se zateka k nasilju, policija uporablja solzilne pline, granate in pretepanje. Gospodarstva je ne robu propada, bankomati komajda delujejo. Hunta je pripravljena zadušiti proteste tudi s popolnim mednarodnim osamljenjem in blokado elektronskih povezav.

MOSKVA — Ena od muslimanskih založniških hiš je izdala papeževo okrožnico “Vsi bratje”. Na predstavitvi so poleg apostolskega nuncija, podpredsednika Verske uprave muslimanov, političnih osebnosti in katoliških zastopnikov, sodelovali tudi zastopniki Judov. Papež je Velikemu muftiju Rusije poslal osebno sporočilo.

LJUBLJANA — Po podatkih slovenskega notranjega ministra Aleša Hojsa je v Bosni in Hercegovini trenutno okoli 15 tisoč migrantov, ki hočejo nadaljevati pot v države EU, še okoli 8 tisoč jih je v Srbiji. Skupno je to okoli 23 tisoč migrantov. V prvih dveh mesecih je slovenska policija sicer obravnavala manj nezakonitih prehodov, podobno ugotavljajo tudi na Hrvaškem in celo v Grčiji. Povečan val se pričakuje s toplejšim vremenom.

BERN — Švicarji so 7. marca na referendumu podprli uvedbo prepovedi uporabe pokrivala, ki zakrivajo obraz, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prepoved, ki je uperjena predvsem v prepoved nošnja muslimanskih burk in nikabov, je podprlo 51 odstotkov udeležencev referenduma, kažejo rezultati vzporednega glasovanja.




Brali smo

SLOVENIJA — Ivan Kramberger, 1992, nekaj mesecev preden so ga umorili: »Kučan ni slab človek, ampak on je komunist. Če boste volili njega, bodo zopet vladali komunisti. In ko ne bodo vladali, dodajam, takrat bodo protestirali in pozivali k smrti tistih, ki vladajo, pa niso iz njihovih vrst.«

LJUBLJANA — Primerjava obiskov Logarja kot zunanajega ministra v prvih 11 mesecih z Erjavcem kaže, da ima Logar zunanjo politiko v malem prstu.

AUCKLAND — Novozelandsko mesto Auckland je šlo v tridnevno zaprtje, prvo v zadnjih šestih mesecih potem, ko so zabeležili le tri nove primere okužbe z novim koronavirusom. Novozelandska premierka Jacinda Ardern se je za omenjeni ukrep odločila potem, ko je bila okužba ugotovljena pri tričlanski družini v Aucklandu.

JUGOVZHODNA AZIJA — Reka Mekong izvira na Kitajskem in teče skozi Laos, Tajsko, Kambodžo in Vietnam. Zaradi jezov, ki so si jih zgradili Kitajci, ne da bi upoštevali posledice v drugih državah, se je gladina reke tako znižala, da je v nevarnosti 60 miijonov ljudi, saj jim reka služi za promet, posebno trgovski, za prehrano in za namakanje.

LJUBLJANA — Poslanec Robert Polnar, ki ga je Erjavec vrgel iz stranke, ker se ne strinja z njim, je še enkrat pred vso slovensko jaavnostjo razgalil ambicije Karla Erjavca: »Človek, ki je poln skrajnih anti duhovitih domislic, v katerih pa očitno uživa. V tem izziva kot ambiciozni šolar, ki se pripravlja na razredno proslavo.« Ostalim v KUL pa očita, da jih zaradi sovražnosti »nezadržno nese proti naslednjim izbruhom fanatizma in obsedenosti.«

GRANADA — Španski mediji so pred kratkim objavili posnetek štiridesetih  mladih nasilnežev severnoafriškega izvora, ki so prišli v šolo kar z mačetami, da bi z njimi napadli španske dijake. Zaradi množičnih migracij, predvsem iz Severne Afrike, se Španija sooča s porastom kriminala in nasilja, nekatera španska mesta kot je Barcelona pa gredo očitno po poti multikulturnih mest kot sta Pariz ali Stockholm.

VARŠAVA — Poljsko sodišče je v torek oglobilo pevca heavy metal skupine Behemot, ker je objavil fotografijo, na kateri je noga stopila na podobo device Marije. Zaradi razžalitve verskih čustev mora plačati 15.000 zlotov (3336 evrov) kazni. Pevec Adam Darski bo moral kriti tudi sodne stroške v višini 3500 zlotov.

TEXAS, ZDA — Sneg, led in mraz so v ponedeljek prizadeli osrednji del ZDA vse od kanadske meje do Mehiškega zaliva, kjer je tudi največ težav. V Chisholmu v Minnesoti so namerili minus 39 stopinj Celzija, temperature pa so padle globoko pod ničlo tudi v teksaškem San Antoniu in Houstonu. V Teksasu je bilo čez dan brez elektrike štiri milijone ljudi, redukcije pa so se zaradi preobremenjenosti sistema nadaljevale tudi čez noč.

LJUBLJANA — Izjava ekonomista dr. Mateja Lahovnika na očitke opozicijske levice, da vlada Načrt. za okrevanje in odpornost sprejema za zaprtimi vrati: »Predsednik vlade je že v času krize dvakrat povabil opozicijo k sodelovanju. Obakrat so to zavrnili in glede na to, da zavračajo sodelovanje, je popolnoma logično, da niso vključeni tudi v oblikovanje tega programa o okrevanju in odpornosti … Po tistem, ko je klavrno propadla nekonstruktivna nezaupnica, obupno iščejo neke nove teme za problematiziranje, ob čemer je absurdno govoriti kako bo denar porabljen, če končne verzije vlada sploh še ni uskladila z EK. Oni že vnaprej očitajo nekaj, kar se sploh še ni zgodilo.« 

LONDON — Londonski župan Sadiq Khan  meni, da želijo kritiki njegovega predloga, ki bi brisal britansko kulturno dediščino v resnici sprovocirati kulturno vojno. Po Khanovem mnenju so resnični krivci za nemire tisti, ki nasprotujejo odstranjevanju britanske kulturne dediščine in ne tisti, ki jo uničujejo.




Priče trpljenja Gospodovega

Judež skušan

Prvi del

Na dan po večerji v hiši Simona Gobavca, v dušljivi uri opoldanskega počitka, se je Judež čutil bolj trudnega ko po navadi in se je zleknil v široko senco figovega drevesa, daleč od Betanije in tovarišev. Le stežka je zadremal, a spanje je bilo kaj kratko. Nenadno je planil iz sna in je zapazil, da ni več sam.

Ob njem je sedel neznanec, se z rameni naslanjal na staro pepelnato deblo in očitno čakal, da se bo speči prebudil.

Obraz neznančev je bil mlad, toda zdelo se je, da je prezgodaj ostarel zaradi kake sramotne bolezni. Oči mu ni bilo videti, le bela rež med vijoličastimi ustnicami je vzbujala človeku misel, da se sam pri sebi smeje. Ves je bil zahomotan v plašč iz rjave volne in tudi roke je imel pokrite. Zdelo se je, da ga zebe, čeprav je bilo ob najbolj žgoči uri razbeljenega in soparnega dne.

Judežu nepričakovani tovariš ni ugajal. Mislil je kar vstati in se vrniti v Betanijo. A ni mu uspelo niti kreniti z roko, da bi se vzdignil. Ko se je prebujal, je bil sedel, a zdaj ni čutil moči, da bi še kaj mignil. Da ne bi gledal onega, je obrnil oči na polje. Vse je bilo mirno in brez glasu tja do motnega obzorja nad griči. Najmanjši dih vetra ni zibal bilk redke trave, novega listja na drevju in cvetja, ki je modrilo in rdečilo še zeleno žito. Ni bilo opaziti hiš, ni bilo slišati glasov ne gostolenja ne meketanja ne mukanja. Zdelo se je, da hoče svet to uro pozabiti na svoje bitje.

Judež si ni vedel razložiti te svoje skrivnostne otrplosti. Prejšnji večer je bil v Simonovi hiši vino komaj pokusil; spal je vso noč in dopoldne počival. A vendar je čutil, da ima ude hrome in zvezane, da mu neznosna teža pritiska na vse telo in na dušo mrakoten spanec. Čakal je od trenutka do trenutka, kdaj bo ta začaranost popustila, zlasti pa je upal, da jo bo Neznanec pobral in ga pustil samega.

Toda možak je spregovoril:

»Kaj nisi ti eden izmed dvanajstih, ki hodijo za Galilejcem Jezusom?«

Judež je molčal, Neznanec pa je povzel besedo:

»Četudi ne odgovoriš, vem, kdo si in kako ti je ime. Judež si, Simonov sin, in si se rodil v Iskarjotu tistega leta, ko je umrl Herod Veliki. Mar ni res?«

Judež je molčal.

»In še več vem o tebi. Vem, kakšna je tvoja naloga med učenci nazareškega preroka. Drugi pridigajo množicam ali ozdravljajo bolnike ali poslušajo sporočila Učenikova: ti pa si gospodar mošnje, ti si plačnik, blagajnik, zakladnik družbe. Res, lepa služba za privrženca onega, ki govori zoper bogatine in se mu denar studi! Tvoji tovariši si služijo nebeško kraljestvo, ti pa preštevaš drobiž. Hotel si biti svetnik, pa so iz tebe naredili najponižnejšega, najbednejšega in najbolj preziranega izmed menjalcev.«

Ob teh besedah se je Judež ves stresel in ustnice so mu drhtele v ihti, da bi odgovoril na zbadanje. A brž je potlačil besede v srce in molčal dalje.

»Ali bi mi razložil,« je začel spet Neznanec, »zakaj potrebujejo denarnico učenci učenika, ki svetuje vsem, naj nikar ne mislijo na jutrišnji dan?«

To pot se Judež ni znal vzdržati.

»Mi smo dan za dnem zadovoljni z malim,« je odgovoril, »a tem več dajemo siromakom. In potem -— čemu bi rad vedel toliko reči? Kdo pa si? Morda ogleduh jeruzalemskih farizejev?«

»Ne boj se, Judež,« je povzel oni, »ni se mi treba ubadati s tako obrtjo. Bogatejši sem ko Kajfa in Ana skupaj, če že hočeš vedeti. In sovražim saduceje in farizeje bolj ko ti. Toda vedno sem iskal spoznanja o dobrem in o zlem in rad bi se poučil o nauku tvojega učitelja. Zdi se mi, da so tu reči, ki se ne ujemajo. Rekel si, da zbirate in hranite denar za siromake, toda kaj niso prav tebe, in prav sinoči, ob Simonovi mizi trdo prijemali, ko si dejal, da bi bilo bolje prodati dragocene dišave v korist siromakom?«

Judež je zardel in okrenil glavo, da bi bolje videl v obraz onemu, ki je govoril.

»Kdo si torej? Si bil morda v Gobavčevi hiši? Ne spominjam se tvojega obraza. Kako si zvedel za te reči?«

»Povedal sem ti: iščem, poslušam, stikam, sprašujem, razmišljam. Vedeti, vedeti vse o vseh, to je moja strast. In vem še neskončno drugih reči, ki si jih ti niti ne misliš. Vem na primer, da bi jeruzalemski poglavarji radi dobili v roke tvojega Učenika, a da vendar nimajo poguma, da bi ga dali prijeti.«

»Res? In zakaj si ne bi upali? So poglavarji imajo denarja in oboroženih ljudi, pa da bi se bali trinajstih brez brambe? Tega ti ne verjamem.«

»Glej, spet se je pokazala tvoja stara ne zaupljivost, Judež. Kajfa in drugi se ne boje vas učencev. Boje se, in po pravici, ljudstva ki se je navdušilo za Jezusa, ki ga je sprejele ko kralja, ki pričakuje od njega kruha ii miru in ki bi se vzdignilo proti duhovnikom ii starešinam, če bi se drznili skriviti samo las novemu Mesiju. Ti, ki si izmed dvanajstih, bi to lahko vedel.«

»Vem, da ljudstvo posluša Jezusa in mu na glas pritrjuje, a dvomim, ali ga ljubi tolike da bi zgrabilo za orožje, da ga reši.«

»Malovernež! Gorje mu, kdor veruje v plamenico in dvomi o soncu! Toda ali ne vidiš da je boječe oklevanje v sinedriju najzaneslji vejši dokaz tega, kar trdim? Veliki duhovni bi bil dal že zdavnaj zapreti Jezusa, če se ne bi bal, da se bo ljudstvo uprlo. Sluti, da bi prijetje vašega poglavarja utegnilo biti znamenje za vstajo in s tem znamenje vašega zmagoslavja. Kajfa držita v kleščah dve nasprotujoči si bojazni: ali bo nevarneje, če puste Jezusa, da nadaljuje svoje prevratno delo, ali pa, da ga zapro in s tem pospešijo njegovo mesijansko zmago? Kajfa se grize noč in dan: en sam namig, majhno znamenje, neznatna malenkost — pa bi bilo dovolj, da se odloči.«

Možak je obmolknil, ko da pričakuje novega vprašanja, da bi nadaljeval. Toda Judež je ostal nem. Bolj ko kdaj prej mu je bilo, da bi pobegnil, da ne bi več slišal onega glasu. Roko je uprl v zemljo, da bi stopil na noge, a telo ni ubogalo. Bil je obsojen poslušati, dokler se bo onemu ljubilo govoriti. Judež je zaprl oči in čakal. Glas je spet pričel:

»Nisi razumel, Judež? Nisi pomislil, da bi ena sama tvoja beseda, eno tvoje pogumno dejanje … Poznam te, Judež. Ti edini izmed dvanajstih bi lahko razumel…«

Skrivnostni spraševalec se je še enkrat ustavil, toda apostol ni zganil ustnic: zdelo se je le, da je njegovo čelo nenadno pobledelo. Tedaj je Neznanec zaklical z bolj donečim glasom:

»Judež, odgovori: ali bolj ljubiš Učenika ko samega sebe?«

»Ne ljubim sebe,« je trdo odgovoril »in reči, da ljubim Jezusa bolj ko samega sebe, bi bilo malo. Toda ne ljubim ga, kolikor bi ga rad rad, ne ljubim ga, kolikor bi rad On.«

»Ali je tvoja ljubezen do njega velika, da bi te pripravila za plodonosno komedijo?«

»Komedijo? Kaj me imaš morda za Grka ali za Sirijca?«

»Ne grbanči čela ob vsaki besedi Namesto komedija bova rekla, če hočeš, sveta vojna zvijača. Poslušaj me torej in ne vzkipevaj ob prvi nevšečnosti, kakor je tvoja slabost. Povedal sem ti že razloge za Kajfovo negotovost. Ti bi se lahko okoristil z njegovo muko in ga izpodbodel do odločitve, ki bi privedla do zmage Jezusa in vas vse. Moral bi … Pazi, Judež, ne straši se besedi … Kaj pa so pravzaprav besede? Varljive prispodobe, krinke resnice … Misli na cilj, na uspeh, na bistvo … Če res ljubiš Jezusa, če se hočeš res žrtvovati za njegovo slavo, bi moral še danes ta dan na skrivaj iti h Kajfu in mu reči, da si pripravljen spraviti Učenika v njegove roke.«

Ob teh besedah Judež ni mogel zadržati nejevolje in je s krčevitim glasom zavpil:

»Jaz naj bi izdal Jezusa? Prodal ga njegovim sovražnikom? Pojdi, ne govori več, če ti je kaj do življenja.«

Neznanec je na Judeževo grožnjo odgovoril s hripavim in dolgim smehom. Ko se je umiril, je nadaljeval:

»Izvrstno, Judež! Nočeš biti izdajalec niti iz prekanjenosti, pripravljen pa bi bil postati ubijalec … Precej več vzdržiš, kakor bi si bil mislil. Če ti ni napak, nadaljujva s tem skromnim modrovanjem. Kajfa okleva. Če bi mu kateri Jezusov učenec predlagal to, kar ti imenuješ izdajo, bi se odločil, da Jezusa zapre; zapor bi izzval vstajo, vstaja pa bi tebe in tvoje naredila za gospodarje mesta. Jezusa bi rešili, oklicali za Mesija in Kralja. Zdi se mi, da je za tako veličasten konec vredno vzeti nase za kratek dan ime izdajalca. Pameten človek si, Judež, in imaš manj pomislekov nego oni trdoglavi Galilejci. Moral bi razumeti in iti na delo.

Ne brigaj se za sodbo ljudi in za zgražanje nespametnih. Imenovali te bodo izdajalca, toda izdaja v besedi je eno, izdaja v dejanju pa drugo. Pri človeških dejanjih je treba paziti na namen in ne na videz, na stvarno vsebino in ne na obliko, na pravični cilj in ne na zoprno sredstvo. V svoji vesti prav dobro veš, da nisi izdajalec. Prodajaš Jezusa in se ponujaš, da ga spraviš v zapor edino zato, da mogel On zmagati in vladati. Pod videzom izdajalca si v resnici junaški sodelavec Mesijev. To ni nič drugega nego zvabljanje duhovnikov v past, da jih priženeš do poraza. Jezusa izdaš samo z besedami: v resnici izdaš Kajfa. Judež, me zdaj razumeš? Ali si naposled pripravljen tudi tako služiti svojemu Gospodu?«

Judež ni takoj odgovoril. Še enkrat se potrudil, da bi vstal, toda zastonj kakor prej. S hrbtom desnice si je obrisal pot s čela; zd pa zdaj je vzdihnil; ustnice so mu trepetale, ko da bi ga bila prijela mrzlica. Nazadnje je pomiril in odgovoril:

»In zakaj bi moral prav jaz prevzeti ta posel? Zakaj ne rečeš tega kateremu izmed onih, ki so Učeniku bližji ko jaz?«

»Če nimaš druge težave razen té, te takoj pomirim. Ti in samo ti si poklican za to žrtev. Vsi, tudi duhovniki vedo, da nisi Galilejec. Zato menijo, da si manj navezan ko drugi učenci in da ti je torej več verjeti. Prav tako tudi vedo, da si izmed vseh najbolj učen ali vsaj najmodrejši. Zato se bo zdelo verjetno, da si odkril zmote v Jezusovem nauku in da bi rad rešil Izrael pred temi nevarnimi sanjami. Razen tega je vsakomur znano, da si blagajnik te druščine, in namigavajo si, da te je denar okužil s svojim strupom. Šušljajo, da si pohlepen in skop. Zato bo Kajfa, ki je trgovski človek in ne verjame preveč idealistom, tebi zaupal, ne bi pa zaupal nikomur izmed tvojih tovarišev. In toliko bolj ti bo verjel, ko boš za izdajo zahteval nekaj denarja. Gorje, če tega ne bi storil! Rodile bi se mu bogve kakšne sumnje in najin načrt bi šel po vodi. Zahtevaj nekaj denarja, Judež, pa ne preveč. Ne ponujaj svoje usluge zastonj, a pazi, da ne boš zahteval preveč. Ne pretiravaj, če hočeš da ti bodo verjeli. Kajfa je razsoden človek, prijatelj prave sredine, ceni denar in tiste, ki ga imajo in ga zaslužijo: samo tebi bo do kraja zaupal in nikomur drugemu. Zahtevaj zmerno vsoto, ki se ne bo zdela preneznatna za tvojo uslugo, pa tudi ne prevelika za skopost velikega duhovnika. Jaz bi se na tvojem mestu zadovoljil s tridesetimi srebrniki. Iz knjige Exodus veš, da je to cena za sužnja. Kajfa bo vesel, da dobi v roke kralja za denar, ki je prej zadoščal za nakup sužnja. Judež, ravnaj se po mojem nasvetu, zadovolji se z borimi tridesetimi srebrniki.«

Glas je umolknil in v brezmejni tišini je bilo slišati daljni odmev groma, ki se je zgubljal za gorami. Nebo se je nenadoma pokrilo z rumeno mračino, kjer je bilo sonce le še obla senca, komaj kaj svetlejša od drugega.

Judež je čutil, da ga vedno huje tlači mračna teža, ki mu je meglila tudi misel. Toda v upanju, da se bo rešil te more, je zbral moči in mirno odgovoril.

»Predlagaš in razpolagaš, prijatelj, ko da bi jaz soglašal, kakor da bi bil pritrdil tvojim besedam in bil pripravljen, poslušati te. Ti pa, se mi zdi, tu čenčaš kar sam zase, kakor norec, ki sanja in govori.

Ponavljam ti, da ne bom nikdar prodal svojega Učenika, niti za šalo ali z dobrim namenom. Ne ljubim ga dovolj, da bi tvegal večno sramoto. Ta tvoja komedija me ne more prepričati. Zdi se mi nevarna zame, zlasti pa za Njega.«

»Vidiš, spet tvoji navadni strahovi,« je povzel Neznanec. »Tudi če ga da Kajfa po tvoji zaslugi zapreti, kaj neki mu morejo storiti žalega? Ali nisi prepričan tako ko Peter, da je Jezus Sin božji? In če je torej Bog, razumeš, da je nedotakljiv in nujno neumrljiv? Nihče se ne dotakne Boga brez kazni. Če se ga bodo dotaknili, bo udarila vanje strela, da se bodo zgrudili kot oni, ki so se bližali skrinji zaveze. Tudi če bi ga hoteli sežgati, bi šli plameni od njega in švignili za preganjalci. Bodi miren! Naj se zgodi karkoli, niti lasu mu ne bodo mogli skriviti.«

»A če je Jezus Bog, kakor praviš, ve prej ko mi vse, kar se mora zgoditi z njim in z nami. Torej bi vedel za nakano, da bom hlinil izdajo, in bi jo lahko preprečil, če taka komedija, kakor mislim, nasprotuje njegovim namenom. In kaj bi si mislil o meni ali kaj bi storil z mano, ko bi zvedel, da sem bil pripravljen mešetariti s sovražniki za njegovo kri, čeprav pod pretvezo, da ga proslavim?«

»Mislil bo, da si žrtvoval svoje dobro ime za njegovo poveličanje. Toda hočem, da si miren in trden do zadnjega trenutka. Pojdi h Kajfu in se zaveži, da mu boš izročil Jezusa. Sin božji bo to takoj vedel, ti pa od tistega trenutka dalje budno pazi, kaj ti bo dejal. Stavim, da ti bo lepega večera pri jedi vpričo tovarišev rekel: ‘Pojdi in stori brž, kar moraš storiti’. To bo potrdilo mojih besed in očitno soglasje Onega, ki ve več kakor mi. Skleniva pogodbo: če bo molčal, ga ne boš izročil; če te bo poslal in te opomnil, kar pojdi, to bo znamenje, da sem imel prav jaz.«

»Ne vem, kam bi s tvojimi prerokbami in pogodbami,« je odvrnil Judež, »in ni treba, da bi še dalje pletel besede. Ne poznam te, ne vem, kdo si, in nočem imeti nobenega opravka s teboj. Ne ugajajo mi tvoje pasti, tvoji predlogi me žalijo. Ne morem in ne morem ljubiti Jezusa; kake trenutke, če že hočeš vedeti, se mi zdi, da ga celo sovražim, a vendar čutim, da ga ne bi mogel izdati. Poberi se, skušnjavec, daj mi mir!«

Ob teh besedah je Judež, ves razgret od jeze, znova poskusil, da bi stopil na noge. To pot se mu je posrečilo, četudi z velikim naporom. A čutil je šibkost, drhtenje in omotičnost, kakor da bi bil imel hudo mrzlico. Skušal je hoditi, a komaj je opotekaje se naredil tri korake, že se je moral ustaviti. Obrnil se je in videl, da je tudi neznanec vstal in se mu približal.

»Ne beži, Judež! Brez haska je, da odhajaš; samemu sebi nihče ne uide. Poslušaj me še malo; sedi lepo in ne trepetaj ko otrok.«

Skoraj s silo ga je posadil na skalo blizu figovega drevesa in mu spet stopil ob stran. Potem mu je položil roko na ramo: ob tem dotiku je Judeža spreletelo.




Brali smo

LJUBLJANA — Med člani stranke DeSUS narašča nezadovoljstvo z njenim vodenjem. V Terenskem odboru Videm so tako predlagali svetu stranke, da odvzame pooblastila predsedniku Karlu Erjavcu za vodenje stranke ter ga pozovejo k odstopu. V Občinskem odboru Vrhnika so izrekli podporo sodelovanja svojih poslancev v koaliciji in podporo svojemu ministru Jožetu Podgoršku.

MOZIRJE — Celjski policisti so bili 24. februarja ob pol osmih zvečer obveščeni o požaru na Golteh. Mozirska koča je bila sicer zaprta in naj bi v njej ne bilo ljudi. Posredovalo je več gasilskih društev s 16 vozili in 84 gasilci, prvi so pri požaru posredovali gasilci PGD Mozirje. V dobrih dveh urah so požar uspeli omejiti in preprečiti širjenje na gozd. Kot je za STA povedal gasilec in poveljnik PGD Mozirje Stane Weiss, gasilci koče niso mogli rešiti, saj je pogorela do temeljev.

LJUBLJANA — Dvojni standardi: če boste grozili Fajonovi, ste v težavah! Povsem iste grožnje ministru Hojsu tožilstvo zavrglo!

PRAGA — Češko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da bo prepoved potovanja z nekaterimi izjemami veljala od 26. februarja do 11. aprila, poroča tiskovna agencija Reuters na spletni strani. Prepoved potovanj velja med drugim za Bocvano, Brazilijo, Južno Afriko, Kenijo, Malavi in Tanzanijo, vključno z Zanzibarjem.

ABUJA — V noči 25. februarja je bilo iz GGSS Jangbee Secondary School v zvdzni državi Zamfara ugrabljenih okrog 300 študentk. To potrjujejo učitelji in starši deklet. Točno število. ugrabljanih ni znano. Oboroženi napadalci so prišli na terencih in motorjih in okrog polnoči napadli šolo.

YANGON — Po državnem udaru, ko si je oblast spet prilastila vojska, stavkajo zdravniki, zdravstveni delavci, učitelji in. profesorji, študentje, bančni uslužbenci, uslužbenci zasebnih podjetij, železničarji, pristaniški delavci in več kot dve tretjini državnih uslužbencev. Možni gospodarski padec grozi obstoju vojaške hunte.

LJUBLJANA — Socialdemokrati, naslednikikomunistične partije, “veliki “zagovorniki” medijske svobode dokazujejo, da so v svojem bistvu zgolj zatiralci človekovih pravic! Na javno objavljeno tiskovno konferenco Tanje Fajon so preprečili dostop snemalcu Nova24tv, kar je diskriminacija, ki je v nasprotju z vrednotami medijske svobode, pa tudi same demokracije.

BERLIN — Iz Nemčije poročajo, da je več kot 800 policistov v Berlinu in Brandenburgu sodelovalo pri 26 racijah, da bi uveljavili prepoved salafistične skupine, ki se zavzema za izvedbo terorističnih napadov in pobijanje Judov. Predstavnik berlinskih oblasti Andreas Geisel je na tiskovni konferenci 25/2 povedal, da je bilo med tarčami 19 članov radikalne islamske skupine Jama’atu Berlin, ki je bila dve leti pod policijskim nadzorom.

BEIJING — Na Kitajskem teče gospodarski peklenski stroj: do leta 2025 bo kitajska izgubila 35 milijonov odraslih delavcev, starejših od 60 let pa bo takrat več kot 300 milijonov. Od kot torej denar za njihove pokojnine? Slika za prihodnjih 30 let je katastrofalna: odraslkh delavcev bo takrat 200 milijonov, upokojencev pa 300 milijonov.




mati MARGARETA PUHAR

»Po prvotni želji škofa Slomška in pozneje naši želji smo vse svoje moči darovale v prvi vrsti za vzgojo zapuščeih otrok našega mesta … Naše ustanove naj ostanejo zveste svojemu prvotnemu namenu. Skrb za vzgojo in nego naj najprej posvetijo otrokom iz revnih družin in šele potem tistim, ki so sposobni plačevati celotno oskrbnino oziroma šolnino. Pri tem si posebno prizadevajte, da v naši praksi med revnimi in bogatimi ne bo nikoli nobenih razlik … Želim, da bi tudi v prihodnje med vami vladala spoštljiva, po Božji zapovedi zaželena in blagoslovljena sestrska ljubezen ter ljubezen in zvestoba do naše jstanove, pa čeprav bi delale v drugih škofijah in deželah zunaj Slovenije.« Tako je zadnji dan leta 1900, dobra dva meseca pred svojo smrtjo, nagovorila sestre, zbrane v materni hiši v Mariboru, mati Margareta Puhar, ustanoviteljica Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, prve cerkvene redovne ustanove, ki je nastala na Slovenskem. “Mariborske šolske sestre” danes delujejo doma in po raznih deželah sveta.

Od Kapele preko Gradca v Maribor

Luč sveta je zagledala 6. marca 1818 v zaselku Janžev Vrh v župniji Kapela pri Radencih kot druga od sedmih hčera v družini malega kmeta Jožefa Puharja inn Terezije Švagl. Pri krstu v župnijski cerkvi sv. Marjete, ki stoji na vrhu hriba, posajenega z vinogradi, je dobila ime Marija. Kapela je imela že zelo zgoaj slovensko župnijsko šolo: pouk je bil najprej v neki viničariji, leta 1812 pa so farani sezidali novo šolsko poslopje blizu cerkve in tem je nabirala prvo šolsko modrost mala Marija. Kot mlado dekle je prišla v hišo strica, lastnika velikega posestva in pivovarne, kjer je morala prevzeti vodstvo gospodinjstva, kar je opravljala zelo uspešno. 

Leta 1842 se je v Gradcu pridružila skupinii učiteljic, svetnih tretjerednic. ob voditeljici Antoniji lampel, ki je želela ustanoviti novo redovno družbo po idealu sv. Frančiška Asiškega. Zaživela je leta 1842. Po določeni pripravi so bse prejele nova redovna imena: voditeljica Atonija Lampel je postala mati Frančiška, Marija Puhar pa sestra Margareta. Izurila se je v šivanju in ročnih delih ter izdelovanju bogoslužnih oblačil. Kmalu se je mlada redvona družina preselila iz Gradca v bližnji Algersdorf. Sestra Margareta je bila nekaj časa prednica redovne skupnosti v Schwanbergu na Štajerskem. Leta 1864 je na prošnjo dobrodelnegta Katoliškega društva žena, ki je nastalo leta 1860 na pobudo škofa Slomška, sestra Margatet z cvema sestrama prišla v Maribor. V skromni hiši, ki jim jo je odstopila dobra žena Marija Schmieder, so odprle šolo (in internat) za revne deklice mesta Maribor in okolice.

Rojstvo nove redovne družbe

Ob prihodu v Maribor je bila sestra Margareta Puhar stara 46 let. Kot modro in pošrtvovalno redovnico jo je vodstvo samostana v Algersdorfu imenovalo za prestojnico podružnice v Mariboru. Nemudoma so začele  delom in brž spoznale, da primanjkuje vzgojnih in učnih moči, zato je sestra Margareta prosila v Algersdorg za učiteljice. Pomoči ni dobila, zato je prosila, naj predsednica Katoliškega društva gospa kaj ukrene, sicer bodo morale sestre pustiti delo v Mariboru in se vrniti v Algersdorf. Cerkveni pravnik ji je svetoval, da se lahko sestre v dogovoru s škofom, pod čigar oblast spadajo, odločijo za izstop iz ustanove in po veljavnih cerkvenih predpisih ustanovijo novo cerkveno versko ustanovo v drugi škofiji. Grofica Brandys, dobrotnica sester, je sl Margareti svetovala, naj se odločijo za izstop iz Algersdorfa in v Mariboru ustanovijo novo redovno ustanovo pod njenim vodstvom. Po goreči molitvi in tehtnem razmisleku je s. Margareta sestram sporočila svoj sklep: odcepitev iz Algersdorfa in ustanovitev nove kongregacije  v Mariboru, izstop iz graške škofije in vstop v mariborsko (lavantinsko). Sekavski (graški) škof Zwerger ni delal težav; ko je naselitev novo ustanovljene kongregacije šolskih sester dovolila deželna vlada v Gradcu, je s. Margareta začela načrtovati povečanje zavoda. Lavantinski (mariborski) škof Maksimilijan Stepišnik je 13. septembra 1869 ustanovo odobril in za njeno vodstvo potrdil sestro Margaret Puhar s častnim naslovom “častita mati”. Ta datum je “rojstni dan! mariborske kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Asiškega, prve cerkvene redovne ustanove, ki je nastala na slovenskih tleh.

Iz zdravih korenin rodovitno drevo

Mati Margareta je dala novi kongregaicji močne temelje frančiškanske duhovnosti. Ohranila je pravila prvotne kongregacije v Algersdorfu, sloneče na Vodilu tretjega reda sv. Frančiška Asiškega. Kadar je želela vpeljati kaj novega pri delu in vzgoji otrok, je to vedno storila z vprašanjem: »Kaj mislite, sestre, ali bi bio dobro to spremeniti, dopolniti, vpeljati?« Odlikovalo jo je veliko zaupanje v Božji Previdnost in prirojen vzgojiteljski dar. Bila je pripravljena na vse, samo da pomaga revni in zapuščeni mladini. Bila je žena močne volje in odločnega značaja, s spretno roko je vodila krmilo nove kongregacije in vzgajala sposobne pomočnice in sodelavke.

Ko so ji leta 1881 odpovedale moči, je zaprosila škofa, da jo razreši odgovorne službe. Po potrpežljivem prenašanju križa bolezni je umrla na svoj 83. rojstni dan – 6. marca 1901 v materni hiši v Mariboru, kjer je spremljala blagoslovljeno napredovanje svoje redovne ustanove, ki je ob njeni smrti štela že 168 članic.

Nekdaj so “mariborske šolske sestre ” imele zalo veliko poklicev; po obdobih “suše”se zdi, da se obetajo boljši dnevi. Ia Maribora, kjer je nastal velik vzgojni zavod, se je njihova dejavnost širila drugam: najprej v okolico Maribora, potem pa vedno dlje po slovenskem ozemlju, na Tržaško, Goriško, Koroško in drugod po svetu. Leta 1922 je Sveti sedež priznal kongregacijo kot ustanovo papeškega prava. Vrhovni kapitelj je leta 1935 imenu kongregacije dodal pridevek ‘Kristusa Kralja’. Leta 1941 so bile sestre zaradi nemške okupacije prisiljene zapustiti materno hišo v Mariboru in prenesti sedež vrhovnega vodstva v Rim. Danes je kongregacija razdeljena na devet provinc in rimsko unijo.




Brali smo

WASHINGTON — Vse bolj je jasno, da je novi ameriški predsednik Joe Biden zgolj lutka v rokah umazanih interesov. Kot kaže se je na svoji poziciji znašel tudi zato, da bi finančnemu špekulantu Georgeu Sorosu tlakoval pot za financiranje nezakonitih migracij.

WASHINGTON — Kot kaže podpredsednica ZDA Kamala Harris vse bolj prevzema vlogo predsednice ZDA, ki uradno pripada Joeu Bidnu. To med drugim dokazuje dejstvo, da vse pogosteje sprejema telefonske klice, ki so v resnici namenjeni ameriškemu predsedniku in ne njej. Početje podpredsednice je v javnosti dvignilo že kar nekaj prahu, obenem pa se potrjujejo stare domneve, da bo Harrisova v Beli hiši v tem predsedniškem mandatu odigrala izredno pomembno vlogo.

BEOGRAD — Za novega srbskega pravoslavnega patriarha je bil 17. februarja izvoljen dosedanji zagrebško-ljubljanski metropolit 59-letni Porfirije (Perić). Po smrti predhodnika Irineja je Porfirije izjavil na televiziji, da srbska pravoslavna Cerkev ostaja zvesta moskovskemu patriarhatu glede vprašanja Konstantinopla in Kijeva, s katerima se je Moskva razšla zaradi njihovega priznanja samostojnosti ukrajinske pravoslavne Cerkve.

LJUBLJANA — Mestni odbor stranke DeSUS v Ljubljani je ostro obsodil ravnanja vodstva stranke in predsednika DeSUS-a Karla Erjavca zaradi samovoljnih odločitev le-tega za pristop k političnemu projektu Gregorja Golobiča, koaliciji KUL. V ljubljanskem mestnem odboru upokojenske stranke so odločno stopili na stran poslancev DeSUS, ki si želijo sodelovati še naprej s sedanjo vlado.

LJUBLJANA — Zdravnik Matjaž Figelj, ki je javno nasprotoval ukrepom, covid-19 enačil z gripo, domove za starejše pa bi puščal odprte, uradno razglašen za nestrokovnega škodljivca!

LJUBLJANA — Rdeča lisica Tanja Fajon, politična voditeljica komunistov, javno časti spomin na enega od najbolj krvavih zločincev v zgodovini te države Borisa Kidriča. Kdor bi to storil v spomin na kakega nacionalsocialističnega zločinca v Nemčiji, bi šel takoj v zapor ali psihiatrično bolnišnico, njegove politične kariere pa bi bilo dokončno konec.

WASHINGTON — Koronavirus zahteval več smrtnih žrtev Američanov kot 1. in 2. svetovna vojna ter vojna v Vietnamu skupaj! Po letu dni od prve zabeležene smrti v ZDA so v tam dosegli mejnik, pol milijona umrlih zaradi covid-19.

LJUBLJANA — Janez Poklukar, 42-letni zdravnik, dosedanji direktor jeseniške bolnišnice, je z izvolitvijo v Državnem zboru (50 glasov za in 31 proti) postal 18. minister za zdravje. Jeseniško bolnišnico je uspešno finančno saniral, od avgusta 2019 pa še UKC v Ljubljani.

SEUL — Iz Seula poročajo, da je nova severnokorejska enota kibernetskih razbojnikov napadla računalniški sistem Pfizerja, da bi ukradla tajne, vezane na razvoj cepiva proti Covidu-19. Ni še znano, koliko jim je uspelo. Zadnji čas so se severnokorejski kibernetski napadi povečali za 32%. Kim Jong-un bi se rad prikopal do evropskih in ameriških zdravil; za ruska in kitajska mu ni dosti.




Brali smo

PERTH — Potem ko so pri enem od varnostnikov v hotelu, v katerem potniki po prihodu v državo preživljajo obvezno 14-dnevno karanteno, odkrili primer okužbe z novim koronavirusom, so se oblasti v avstralskem mestu Perth odločile za petdnevno zaprtje mesta. Po strogih ukrepih so v mestu s približno dvema milijonoma prebivalcev posegli kljub temu, da v zadnjih desetih mesecih tam niso potrdili nobenega primera okužbe z novim koronavirusom.

PIRAN — Lanski pogin leščurjev v slovenskem morju je bil skoraj popoln, tako da v morju skoraj ni več mogoče najti živega leščurja, je ocenil raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Borut Mavrič. Pred dnevi so odkrili nekaj živih leščurjev na območju Marine Izola, a Mavrič svari, da bodo ob dvigu temperatur morebitni preživeli osebki znova na udaru.

VATIKAN — Vatikansko sodišče je 21. januarja zaradi pranja denarja, poneverbe in nezakonite prilastitve velike denarne koristi obsodilo nekdanjega predsednika in nekdanjega pravnega zastopnika vatikanske banke (IOR) Angela Caloia (81) in pravnika Gabriella Liuzzo (97) na 8 let in 11 mesecev zapora ter plačilo globe. Vrniti morata okoli 20 milijonov prilaščenih evrov. Pravnikovega sina Lamberta Liuzzo so obsodili na 5 let in 2 meseca.

LJUBLJANA — Mesto Ljubljana se končno poklanja eni najpomembnejših osebnosti, ki so bile v zgodovini povezane z njim – svetemu Hieronimu. Mestni svet MOL je 18. januarja med drugim sprejel predlog, po katerem bo del sedanje Emonske ulice od križišča s Zoisovo cesto do Trga francoske revolucije med parkiriščem NUK II in Križankami odslej nosil ime “Hieronimova ulica”.

KOEBENHAVN — Danska premierka Mette Frederiksen, sicer socialna demokratka: »Naš cilj je znižati število prosilcev za azil na ničlo. Ne moremo obljubiti, da ne bo več prosilcev za azil, lahko pa vzpostavimo temelje za novi azilni sistem, ter se ga zatem trudimo udejanjati. Ne smemo dovoliti, da v našo državo pride preveč ljudi, sicer naša družbena kohezija ne bo mogla obstati, saj je že sedaj ogrožena.«

PIETRELCINA — 17. januarja je v Pietrelcini umrl 91-letni p. Marciano Morra, zadnji živeči kapucin, ki je nekaj časa živel s patrom Pijem v San Giovanni Rotondu. Znan je zlasti kot dolgoletni tajnik molitvenih skupin patra Pija, o svetniškem sobratu pa je pisal in pričeval v številnih knjigah in na potovanjih po svetu.

LJUBLJANA — Ingo Falk Pasch Wallersberg, publicist, upokojeni odvetnik in nekdanji minister: »Pri svojih 80 letih človek, ki sem bil kot štirileten otrok sestradan in izmučen zaprt v strahotnem komunističnem taborišču v Radovljici in čigar oče je bil zaprt v strahotnih nacističnih taboriščih na Poljskem – v Varšavi in taborišču Gross Rosen (60 km zahodno od mesta Wroclaw) z a h t e v a m, da Državni zbor Republike Slovenije javno obsodi preteklo zločinsko slovensko komunistično oblast in o d r e d i, da se iz javnega prostora v Republiki Sloveniji o d s t r a n i j o vsi kipi, slike in druge upodobitve ter napisi v čast najhujših komunističnih zločincev.«

LIMA – PERU — Peru je trenutno država, kjer živi največ Venezuelcev izven Venezuele. Agencija Združenh narodov za begunce je objavila podatek, da je v Peruju poleg 400.000 Venezuelcev, ki so zaprosili za azil, še več kot milijon beguncev iz Venezuele. Partnerji krajevnih organiacij, ki skrbe za begunce, so Caritas Nemčije, Luksemburga in Švice.

RUSIJA — Ruski Daljni vzhod – med reko Amur na kitajski meji in tihomorsko obalo 7 je ostal brez avtomobilskega goriva, ker je prenehala delovati edina tamkajšnja rafinerija. Ker nočne temperature padejo na -40°/-50°, mnogim avtomobilom grozi nevarnost, da jih bodo lahko vžgali šele po spomladanski otoplitvi. Direktor Narodnega instituta za statistiko je izjavil, da bo treba mnoge porabniške dobrine omejtiti na karte.

LJUBLJANA — Neznani vandali so poškodovali fresko na ljubljanski stolnici in povzročili za več tisoč evrov škode. Dogodek Slovenska škofovska konferenca ocenjuje kot izraz kristjanofobije in vandalizma. Odločno zavrača vse oblike nestrpnosti in onečaščanja cerkva ter poziva pristojne državne ustanove, da raziščejo okoliščine ter ustrezno ukrepajo.

MYANMAR — Na deset tisoče demonstrantov nasstopa po raznih mestih rotidiktaturi vojske, ki se je z državnim udarom po nekaj letih spet polastila oblasti.

SEUL — Seulski nadškof kardinal Andrej Yeom Soo-jung je za nadškofijo glavnega mesta Južne Koreje posvetil 29 novomašnikov. Eden od njih bo šel kot misijonar v Južno Ameriko.

WASHINGTON — Podjetnik Mike Lindell je kljub cenzuri je posnel dokumentarec v katerem je sistematično predstavil dokaze o razsežnosti volilne prevare na ameriških predsedniških volitvah. Ob tem je demonstriral, da so do ZDA sovražne velesile na dan predsedniških volitev izvedle kibernetski napad neprimerljivih razsežnosti. Preko 66 odstotkov akcij vmešavanja v ameriške predsedniške volitve 2020, je bilo kitajskega izvora. Ob tem je natančno navedeno, s katerega računalnika je prišlo do posameznega kibernetskega napada, ob katerem času, v kateri računalnik je bil usmerjen kibernetski napad itd. Če bi bile volitve poštene, bi Trump prejel skoraj 80 milijonov glasov, Biden pa zgolj 68 milijonov.

SANKT PETERBURG — V Sankt Peterburgu je policija zaprla mimoidočega gluhonemega, ker da “je kričal gesla v podporo Navalnemu”. Naj to pomeni, da je Putin vreden naslednik Stalina?

LJUBLJANA — Udeležba dijakov pri bojkotiranju pouka na daljavo 9. februarja je bila kaj revna. Kot običajno mediji sicer o udeležbi lažejo, vendar kaže, da za bojkotiranjem pouka na daljavo stoji politika. »Morda je pa v ozadju protesta dejansko kak podmladek SD ali Levice,« meni politolog dr. Miro Haček.

VRHNIKA — Član odbora stranke DeSUS na Vrhniki Vid Drašček je uredništvu Nova24tv poslal pismo, v katerem pravi, da ga je sram zaradi obnašanja njihovega predsednika Karla Erjavca, saj je zavrnil povabilo predsednika Boruta Pahorja na pogovor o soočanju z epidemijo in o samem predsedovanju Slovenije Evropski uniji. Erjavec je s svojimi dejanji več kot očitno pokazal, da negira samega predsednika republike.

LONDON — Potnikom, ki pridejo v Veliko Britanijo in ne sporočijo, da so bili v kakšni od držav s t. i. rdečega seznama, bo grozilo do deset let zapora, je danes sporočil minister za zdravje Matt Hancock. Ukrep bo v veljavo stopil ta teden.

ANTWERPEN — Sodišče v belgijskem Antwerpnu je 5. februarja iranskega diplomata Asadolaha Asadija zaradi načrtovanja bombnega napada na shod iranske opozicije blizu Pariza junija 2018 obsodilo na 20 let zapora. Tri soobtožene z dvojnim, iransko-belgijskim državljanstvom, so obsodili na zaporne kazni od 15 do 18 let in jim odvzeli belgijsko državljanstvo.

MARIBOR — Mariborsko višje sodišče je zavrnilo pritožbo zasebne tožilke Lidije Turk Klemenčič na sodbo soboškega okrožnega sodišča in je škofa Petra Štumpfa v celoti oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje razžalitve. Vernica je škofa tožila zaradi njegove izjave, da je neprištevna in da nima stika z realnostjo, saj je pet let zalezovala in nadlegovala soboškega župnika Gorana Kuharja, ki je zanikal kakršnekoli stike z njo.

VATIKAN — Okužba s koronavirusom zahteva žrtve tudi med škofi. Tako je samo od 8. do 17. januarja po svetu umrlo deset škofov, starih med 53 in 91 let. Najmlajši je bil zambijski škof Moses Hamungole, najstarejši pa nekdanji papežev miloščinar – papeževa desna roka za pomoč ubogim, Oscar Rizatto.

RAVENSBURG — Na železniški postaji v nemškem Ravensburgu je 9. februarja zvečer zaradi vbodnih ran izkrvavela 62-letna ženska. Policisti so zdaj izsledili glavnega osumljenca, komaj 15 let staro dekle. Žrtev je zabodla v vrat zato, da bi ji ukradla torbico. Morilka je bila že pri 14. letih v zaporu zaradi tatvine.