1

Slovenstvo in akademske laži

Slovenke in Slovenci imamo prelepo domovino. Nanjo smo lahko upravičeno ponosni in se lahko samo s hvaležnostjo spominjamo svojih prednikov, da so naravne danosti v teh krajev prepoznali kot svoj dom. Dolgo so nas zanikali, celo Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije, je izjavil, da slovenske identitete ni, da imamo identiteto Balkana. Za trdega komunista, ki mu za narod nikoli ni bilo mar, to niti ni čudno. Skrb pa vzbuja, da so akademski krogi po osamosvojitvi svoje glave še naprej tiščali v pesek in dopustili, da v Sloveniji še vedno prevladuje (in se poučuje tudi v šolah) umetno ustvarjena zakarpatska teorija o prihodu južnih Slovanov v 6. stoletju, katerih potomci smo Slovenci. Nič ne bi moglo biti bolj lažnivega.

Letošnja 30. obletnica osamosvojitve, ko smo Slovenci po dolgih stoletjih dobili svojo državo, je odlična priložnost, da se do konca razkrinka šarlatanstvo in poniglavost zgodovinarjev, etnologov in drugih, ki se kitijo z nazivi znanstvenikov in akademikov. V reviji Demokracija bomo vse leto imeli posebno rubriko Slovenci in slovenstvo, izdali bomo več knjig in publikacij, v katerih bomo plast za plastjo razkrivali zamolčane resnice o svojem izvoru.

Vemo, deležni bomo posmeha, mogoče celo ogorčenja, a veseli bomo, če bomo z  multidisciplinarno razlago številnih dokazov o prvih začetkih slovenskega naroda koga prepričali, predvsem pa pripomogli k spopadu argumentov in odprli debato tudi v zaprtih akademskih krogih. Ne bo ostalo samo pri tem. Za najmlajše načrtujemo izdajo otroške slikanice, za osnovnošolce in dijake knjižico o resničnem izvoru Slovencev, ki jim bo učni pripomoček, da bodo lahko to primerjali z »resnico«, ki jo slišijo po izobraževalnih ustanovah. Potem se bodo sami odločili, komu bodo verjeli. In nihče, prav nihče nam tega ne bo preprečil, čeprav že vnaprej vemo, da bomo označeni za zadrte in skrajne nacionaliste. Tudi prav. A kaj reči o tistih, ki so v zadnjih 150 letih namenoma in načrtno iz slovenščine dobesedno izbrisali med 20 in 30 tisoč izvirno slovenskih besed.

Slovenci nimamo nobenega južnoslovanskega mita

Stare germanske in romanske knjige govorijo o velikem, starodavnem ljudstvu, ki je živelo v teh krajih, a niso niti predniki Germanov, niti Romanov, niti Keltov. Kaj so potem bili? Vesoljčki? Ne, bili so Slovenci. To staroselsko prebivalstvo je starejše od Rimljanov, pred njihovo invazijo se je umaknilo v težko dostopne alpske doline. Vprašajmo se, kako je leta 382 pred Kristusom lahko prišla v zgodovino mesta Asti v Piemontu lepa “Schiavina” – Slovenka, “hčerka svečenika” v svetišču boga Marsa? Takrat so čez Alpe prišli Galci z vojskovodjo Brennom na čelu. Bil je tako očaran nad lepoto staroselke, da jo je vzel za ženo in postavil grad, ki je dobil ime “Rocca Schiavina”. Ime zaselka in ceste je še sedaj na zemljevidu mesta.

To dokazujejo tudi genski zapisi. Ti po očetovski liniji (haploskupina na moškem Y-kromosomu, ki se prenašajo samo z očeta na sinove) jasno kažejo, da Slovenci nismo nikakršni Južni Slovani. Med Slovenci tudi ni navzoča haploskupina N, ki jo sicer imajo moški za Karpati. To je neposreden dokaz, da Slovenci nismo prišli izza Karpatov. Še očitnejše so sledi ženske mitohondrijske DNK, ki se prenaša samo z matere na otroke in dokazuje naše prednike v teh krajih pred več kot 30 tisoč leti. A ne gre samo za genske zapise. Dokaze o avtohtonosti najdemo v kulturah planinskega pašništva, pastirstva, rudarstva in poljedelstva. Tudi v jeziku, in sicer v množici starih ledinskih imen, mitih in legendah (Slovenci nimamo nobenega južnoslovanskega mita) ter predkrščanskih šegah, običajih in verovanjih.

O vsem tem bomo pisali in razkrivali zamolčano resnico o Slovencih kot starodavnem ljudstvu. Za konec samo še nekaj vprašanj, ki bodo mnoge spravila iz tira: Zakaj ima bračka (otok Brač) čakavščina toliko slovenskih besed? Zakaj celo nemški zgodovinarji priznavajo, da je ime ledenika Pasterze slovenskega izvora? In koliko slovenskih besed še uporabljajo Nemci? Na kaj nakazuje substratni jezik, ki je star več tisočletij.

Objavljeno v Demokraciji 10. januarja 2021




Še vi se zabavajte

Še vi se zabavajte ob pismu, ki ga je med “Pismi –od zmage do zmage” na Novi24tv objavil Vinko Vasle in mu dal naslov “Pet nadstropij groze plus klet”:

Zaupno poročilo agenta ponosnih naslednikov komunistov. Udeležil sem se diktatorjeve ekskurzije za njegove podpornike na psihiatrični kliniki v Avstraliji in doživel nepopisno grozo, ki je primerljiva samo še z globalnim segrevanjem in poezijo Vena Tauferja. Klinika se nahaja nekje med Adelajdo in Sydnejem. Gre za pompozno petnadstropno zgradbo s kletjo v stilu sežanskega pokopališča, ali drugih razvpitih del arhitekta Vojteha Ravnikarja.

V glavnem smo si psihiatrično kliniko lahko ogledovali samo od zunaj, trem – tudi meni – posebnim zaupnikom diktatorja pa so omogočili tudi ogled nekaterih pacientov in njihovih anamnez. V zloglasno klet ni bilo dovoljeno vstopiti nikomur, slišali pa smo namige, da se tam nahaja tovariš Milan Kučan, ki se mu je po razpustitvi Foruma21 čisto utrgalo in kar naprej govori, da je on osamosvojil Slovenijo. V prvem nadstropju smo naleteli na nekaj posameznikov, ki so multiple osebnosti. Tam je na primer znani pleskar Arjan Pregl, ki je zjutraj Rembrant, opoldan Van Gogh, zvečer pa normalno nor. Malo naprej ima sobo Karel Erjavec, ki trdi, da je Tito, poleg tega pa je psihiatrični primerek tudi zato, ker bolestno neozdravljivo zalezuje SMC in hoče spolni odnos. Ta naj bi po njegovem omogočil razmnoževanje koalicije ustavnega loka.

V drugem nadstropju levo ima svojo oblazinjeno sobo Igor Pribac oziroma Ignacija Pribac, ki zahteva popolno temo, kajti v zavetju teme…Enkrat na dan ponori in hoče, da k izpitu pristopijo posebej izbrane študentke. Na koncu drugega nadstropja je v posebej okovani litoželezni sobi pacient Blaž Zgaga, s katerim je menda tako hudo, da sploh ni podvržen nobeni terapiji. Živi v svojem svetu laži, v glavnem pa bulji v steno.

V tretjem nadstropju so izolirano drug od drugega nastanjeni še nekateri levičarji. Na primer Miha Kordiš, mentalni množični morilec, ki ga prav zato imajo v železni kletki, ima pa petkrat dnevno predpisano terapijo polivanje z ledeno mrzlo vodo. Zanj psihiatri pravijo, da nikdar več ne bo ugledal belega dne. Za zjokat. Dnevno ima triurne monologe z stilu – barabe, lopovi, prasci skorumpirani, morilci, kapitalisti, zasebniki – pač podobno kot včasih, ko je bil še v parelamentu. Na zadnjico si je dal tetovirati Che Guevaro.

Dve sobi dalje je bolniška soba Nataše Sukić, ki – ko ne dobi pomirjevala in uspavala – kliče mrtve in se je ob našem prihodu ravnokar pogovarjala z Edvardom KardeljemVioleta Tomić tudi na kliniki šestnajstkrat dnevno sklicuje seje odbora za kulturo in se potem prepira sama s seboj. Diagnoza: klinične motnje s škodljivim vplivom na okolico. Luka Mesec v glavnem miroljubno bere Kapital, ker pa obožuje zbrana dela ekonomističnih mislecev tipa Jože Mencinger, je očitno, da boluje za možgansko ahilovo peto. Trenutno je na Xanaxu in vodi.

Zaradi kroničnega pomanjkanja prostorov so v isti sobi Jerca Korče – bulimija, Lidija Divjak Mirnik – psihoza in Svetlana Slapšak – antroposhizofrenija, ki cele dneve “sa pesmama na usnama” prepeva bandiero rosso. Zato se je psiho stanje ostalih izjemno poslabšalo, Slapšakovo pa sta že nekajkrat fizično napadli. Osebje ne posreduje, ker je to lahko del terapije. V četrtem nadstropju so v treh izoliranih sobah Franc TrčekJaša Jenull in Maša Kociper. Grez za enotno diagnozo – kronična norost.

V 5. nadstropju pa so definitivno neozdravljivi primerki, pravi direktor bolnice, ki hoče ostati anonimen. Tu so pod posebnimi varstvenimi pogoji Marko BandelliMarjan ŠarecJože P. DamijanTanja Fajon in Spomenka Diklić.

Posebne psihiatrične enote pa še lovijo Alenko BratušekZorana JankovićaMatjaža Nemca in Janija Moderndorferja. Ta je na tej kliniki že bil, a je pobegnil tako, da se je delal primarija. Pravkar pa z Orbanovim kapitalom in večinskim vložkom poteka gradnja 6. nadstropja, kamor bodo kot posebej nevarne hospitalizirali novinarje in novinarke javne hiše, POP TV, Necenzuriranega in nekaj primerkov društva novinarjev s poudarkom na Gregorju RepovžuDarijanu Koširju in Janezu Markešu.

Videl sem grozo in sem na alkoholu in travi…

Vinko Vasle




Za nasilje rojeni (in vzgojeni)

Da je komunizem prišel na vlado po letu 1945 je brez dvoma posledica njegovega nasilja v obliki umorov že v medvojnem času, da o povojnem nasilju, o katerem priča na stotine morišč po Sloveniji niti ne govorimo. In če kdo misli, da se je profil tistih, ki so vladali s silo od leta 1945 dalje, v samostojni Sloveniji kaj spremenil, se bridko moti. Biščakov članek v Demokraciji ga bo poučil o resnici. Članek lahko preberete TUKAJ

Komentar AM:

Vsi dosedanji poskusi sedanje koalicije pod Janševim vodstvom, da bi mirno rešili ne le zdravstveno, ampa tudi politično krizo, so se izkazali za neupešne. Upam, da ni daleč čas, ko bodo sprejeli načelo, da je silo dovoljeno izgnati s silo. Sicer so pa vsi sedanji nasilniki strahopetci in se bodo ob prvem resnem nastopu policije (in če bo potrebno tudi vojske) poskrili v podganjih luknjah. Ko bodo ostali brez sredstev, ki jih zdaj molzejo z državnega proračuna in bodo morali začeti delati, da bodo preživeli, jih bo minilo vsako nasilje, Slovenija pa bo lahko stopila med normalne države.




Učimo se sobivati. Saj se hecate, mar ne?

Vsake toliko časa se v slovenskem verskem tisku – zlasti po kakšnem terorističnem napadu – pojavi kakšen komentar, ki bi ga lahko smatral za »moralen poduk«, a gre v povsem napačno smer. Kot bi mi hotel vzbuditi nekakšen spontan občutek krivde. Saj veste, krivi smo, ker pripadamo beli rasi, zahodni civilizaciji in – ker smo kristjani. No, ali pa se vsaj nekako ujemamo s krščanskimi vrednotami. Če me spomin ne vara, nam je takšne občutke krivde hotelo vcepiti razvpito gibanje »Black lives matter«, ki naj bi se morilo za enakopravnost ljudi, a kot smo videli, je bil namen povsem drugačen. Sadovi ideologije, ki se skriva za njimi, so se pokazali na zadnjih ameriških volitvah ob šokantnem spoznanju, kako lahko ugledna demokracija, kot je ameriška, prenese toliko prevar. In to pred očmi javnosti.

Če ste slučajno že vzeli v roke novo Demokracijo, ste verjetno naprej opazili naslovnico, ki je spet provokativna. Nanaša se na nosilni članek, katerega avtor sem sam. Članek govori o zgodovinskih zmagah, ki so v zgodovini preprečile pohod islama na Evropo. Začelo se je že v zgodnjem srednjem veku ob pohodu Arabcev po Iberskem polotoku v smeri proti severovzhodu. Ustavljeni so bili v znameniti bitki med mestoma Poitiers (znan po sv. Hilariju) in Toursu (znan po sv. Martinu, ki je godoval včeraj). Vojskovodja je bil začetnik zlate karolinške dobe, namreč Karel Martel, torej »kladivar«, lahko bi rekli evropski Juda Makabejec. Čeprav so Arabci obdržali oblast nad Španijo še zelo dolgo, v Evropo niso več prodirali, pač pa so kasneje s tem začeli Turki, ki so na območju Male Azije dosegli velik razcvet in že v izteku srednjega veka zavzeli tudi dotedanja arabska ozemlja severne Afrike ter Bližnjega vzhoda. In so se seveda lotili tudi Evrope, zavzeli pa (za nekaj časa) njen jugovzhodni del. Porazi pri zavzetju Dunaja, pa v bitkah pri Sisku in tudi eni od beograjskih bitk, nazadnje pa zlom turškega ladjevja pri Lepantu, so pomenili velik udarec otomanskemu imperiju. Toda svojim načrtom o islamizaciji Evrope se niso nikoli odpovedali. In ti načrti obstajajo še danes – le izvajajo se na dokaj subtilen način, preko poseljevanja (migracije) ter pod pretvezo dobrodelnosti. Dandanes žal nimamo svetnika formata sv. Janeza Kapistrana, ki bi navduševal, blagoslavljal in motiviral domoljube v obrambi pred osvajalci. Če bi takšen svetnik obstajal, bi se ga verjetno celo sramovali.

Na isti dan, ko je izšel moj članek (začetek si lahko preberete TUKAJ), sem v osrednjem slovenskem katoliškem tedniku Družina prebral osrednji komentar (TUKAJ), ki govori o tem, kako se moramo učiti sobivati. Priznati moram, da ko sem komentar prebral, sem moral še enkrat preveriti, če je avtor (p. Mari Osredkar, sicer profesor na teološki fakulteti, na kateri sem tudi diplomiral) res pravi in če ni slučajno to besedilo kakšne Tanje Fajon. Ne, ni bila pomota. Kot sem že večkrat dejal, je bilo podobnih komentarjev v zadnjih petih letih objavljenih kar precej. In ob branju tega mi je bilo kot kristjanu, ki prakticira svojo vero in noče naivno padati na parole v stilu »imejmo se radi«, kar nerodno. Ne zaradi sebe, ampak zaradi bralcev tednika, ki so morda bolj dovzetni za takšen način indoktrinacije.

Sprašujem se namreč, kakšnega sobivanja naj bi se tu učili. Vse skupaj me namreč rahlo spominja na znano floskulo, češ da se bomo morali terorizma navaditi. Ja, ker krivdo za terorizem nosimo kar domorodci, ker nismo izrazili dovolj dobrodošlice do muslimanov. Ja, tudi z žaljivimi karikaturami. Saj veste, na tisto znamenito ploščo, na kateri se je pojavila brezjanska Marija s podgano, smo že malo pozabili, a zaradi nje se nihče ni šel razstrelit na kakšnem metal-koncertu. Razen nekaj javnega razburjenja posledic ni bilo, ovadbe so bile ovržene. Tudi zaradi žaljivih grafitov po slovenskih cerkvah se očitno nihče ne razburja kaj dosti. Pač ljudska folklora, stroške odstranjevanja packarij pa seveda nosi oškodovanec. Junak, ki bi kaj podobnega naredil na zid ljubljanske džamije, se doslej ni našel (in upam, da se tudi ne bo, ker mi je takšno dejanje odvratno), so pa zato dušebrižniki zagnali velik hrup, ko je nekdo na gradbišču džamije pred leti pustil nekaj klavničnih odpadkov ene od »nečiste živali« – in seveda je bilo takoj jasno, da gre za provokacijo. Kristjani ob vseh pojavih, ko se norčujejo iz tistega, kar nam je sveto, pač ne reagiramo z maščevalnostjo. Morda s prizadetostjo, a to je daleč od tega, da bi šli, Bog ne daj, koga obglavit ali metat bombe. A to tudi ne pomeni, da bi morali ostati slepi in naivni ob dejstvu, da je na Dunaju moril simpatizer Islamske države, ki so ga predčasno izpustili iz zapora, koristil pa je neprofitno stanovanje in več kot 900 evrov socialne pomoči. In če smo ob takšnih podatkih jezni, je to že sovraštvo? Lepo vas prosim.

Torej, če od mene kdo pričakuje, da se bom učil sobivati s terorizmom in islamizmom, mu ob tej priliki sporočam, da na takšen poceni sentimentalizem ne pristajam. Pa tudi če to napiše kakšen profesor teološke fakultete. Pač pa se ob tem sprašujem, kam je zdrsnila slovenska teološka znanost v zadnjih letih. Kajti toliko nekega kompromisarstva, kot sem ga opazil v zadnjih letih, nek resen kristjan težko prebavi. Morda pa je res posledica tega, da so nosilci takšne mentalitete pač pridobivajo prijatelje s krivičnim mamonom (denarjem), verjetno tudi iz Sorosove denarnice, v zameno za podporo množični imigraciji muslimanov v Evropo ter na drugi strani kvazikatoliškim krogom, ki so v ZDA podprli opcijo, ki sicer zagovarja abortus. Žal je trenutno pač tako, da je to mainstream, ki ga uradna Cerkev podpira in s tem vzdržuje navidezni mir, ki ga tu in tam zmoti kakšen nadškof tipa Vigano ali pa Schneider. Zavedam se, da tudi sam plačujem ceno za upor temu toku (ko se namreč nekdo začne upirati, ga hitro izbrišejo iz javnega prostora), a imam vsaj čisto vest. Ker mi ni treba iskati izgovorov za opravičevanje terorističnih dejanj.




O neki ljubljanski “kulturi”

Hvala lepa za takšno kulturo!

V zadnjem času, sploh odkar je oblast prevzela koalicija pod vodstvom Janeza Janše, poslušamo, kako kultura trpi. Kako kulturniki kar nenadoma ne morejo več preživeti, kako se ukinjajo programi in kako se kultura meče na cesto. Pri tej množici vpijočih v puščavi kakopak ni nobenega, ki bi kdaj kaj zaslužil na trgu. Vsi so tako ali drugače prisesani na naš denar, za katerega menijo, da jim pripada, ker se imajo za kulturnike.

A pojem kulture je na srečo nekoliko starejši kot današnja avantgarda, ki meni, da so instalacije kultura. Beseda kultura izhaja iz latinske besede cultura, ki pomeni vzgoja, izobraževanje, čaščenje, lahko tudi spoštovanje. Prvotni pomen pa lahko sledimo celo v obdelovanje in poljedelstvo, saj je beseda cultura izpeljana iz besede colere, obdelovati. Kultura je torej skupek naših navad, našega znanja, našega etosa, naše vere, našega trdega dela z rokami. Kultura zagotovo ni skupek Ljubljančanov, ki mislijo, da so oni znanilci in nosilci kulture in jim zato pripada živeti na račun drugih.

V tem, kar počne večina “prikrajšanih” kulturnikov, pa ni nič kulturnega. Nič omikanega. Nič, kar bi dvigalo ljudi od tega sveta. Ne gre niti za umetnost, ki bi bila sama sebi namen, ampak je strogo politična. Strogo politično leva. Strogo v službi lastnih interesov in interesov tistih, ki so tovrstno “kulturo” nekritično financirali v preteklih letih. Kakšna umetnost je torej to? Umetnost, ki zelo dobro plačuje tiste, ki so na pravi strani – politično seveda. Nekateri “kulturniki” imajo plačane vse prispevke, ker so menda nepogrešljiv del slovenske družbe. Pa so res? Vsak samostojni podjetnik, ki na mesec zasluži nekaj tisočakov (recimo, da ima enega ali dva zaposlena), bi dal vse na svetu, da bi mu le država plačala prispevke. Pa mu jih ne, čeprav v proračun prispeva veliko več kot tisti nepogrešljivi “kulturnik”, čigar prispevke plačajo žulji drugih ljudi.

Milijoni v kulturne projekte, za katere ni nikoli slišalo 99 odstotkov davkoplačevalcev

Omeniti je treba, da so vsi “kulturniki” med koronsko krizo dobili plačane prispevke in celo temeljni dohodek. Nekateri že več kot 6 mesecev dobivajo denar in imajo plačane prispevke. In veste, kdo trdi, da bo ta vlada uničila kulturo? Da, prav ste ugotovili, prav ti kulturniki. Milijoni našega denarja se zlivajo v kulturne projekte, za katere ni nikoli slišalo 99 odstotkov davkoplačevalcev. Milijoni našega denarja se zlivajo v kulturne ustanove, kjer so ljudje bajno plačani za to, da protestirajo, ko niso njihovi na oblasti. Milijoni našega denarja se zlivajo v kulturo, katere edini namen je, da blati slovensko desnico. Milijoni našega denarja se zlivajo v “kulturo”, katere namen je tihotapiti ilegalne migrante v Slovenijo. In mi to plačujemo? Ker naj bi to bila kultura, brez katere ta narod ne more preživeti?

Nisem poznavalec umetnosti, niti nimam izobrazbe v tej smeri. Zato ne želim ocenjevati umetniške vrednosti umetnine ali umetnostne smeri. Vem pa, da država ni dolžna financirati tiste kulture, ki nima ničesar z državo. Zakaj bi država Slovenija financirala kulturo, ki se norčuje iz Slovencev? Zakaj bi država Slovenija financirala “kulturo”, ki v Bosni izobražuje ilegalne migrante, kako v Sloveniji dobiti azil? Zakaj bi država Slovenija financirala “kulturo”, katere namen je balkanizacija našega jezika, naše omike, naše zgodovine? Država naj finančno podpira institucije in umetnike, ki so ključnega kulturnega pomena za državo. Namesto da milijone evrov prejemajo “kulturniki”, ki so se preimenovali v Janeze Janše, naj ta denar prejme ljubljanska Drama. Bodo pravi umetniki, igralci, vsaj dostojno plačani in jim ne bo treba nastopati v reklamah za jogurte. Dajmo ta denar raje slovenskim pevskim zborom, da bodo lahko več potovali, več peli, imeli več koncertov. Dajmo denar, ki ga prejema Mirovni inštitut, raje Operi in baletu, da bodo baletniki imeli dostojne plače in dostojne delovne razmere.

Za konec pa največja katastrofa te vlade. Kulturnike bo izselila z Metelkove. Kakšne kulturnike, lepo vas prosim! Kakšne umetnike bo država nagnala na cesto? Takole so sami o sebi zapisali. Tam delujejo nevladniki, ki se ukvarjajo z neodvisno kulturno, raziskovanjem in zagovorništvom manjšinskih in marginaliziranih skupin. Preberite še enkrat. Z neodvisno kulturo. Zakaj pa potem prejemajo milijone državnega denarja in so v tej hiši brezplačno?

To vam lahko pove, da je tovrstna ideološka kultura še kako odvisna. Odvisna od oblasti, ki jo hrani, in sovražnica vsake oblasti, ki je ne. Kultura, ki se zbira tam, nima nič z našo kulturo in naj jo financirajo tisti, ki si takšne kulture želijo. Tisti, ki so izvedli zadnjo instalacijo pred ministrstvom za kulturo, kjer so s krvjo polili mize z oznakami zaposlenih na ministrstvu, pa naj odgovarjajo za kaznivo dejanje grožnje. To je ta kultura – miroljubna, empatična in humana –, dokler ji daješ denar drugih. Ko pa ne želiš podpirati čisto vsega, kar se razglaša za kulturo, se pokaže v pravi luči. Postane totalitarna, politična, morilska in pošastna. Hvala lepa za takšno kulturo!




Njihov razkroj se je že začel

Pisec daje prepričljiv odgovor na vprašanje, ki si ga zastavljamo vsi pošteni slovenski državljani: kako dolgo bomo morali še trpeti laži in obrekovanja, ki si jih na ukaz komunistov globoke države dovoljujejo tisti mediji, ki znajo preživeti samo z najbolj poniglavo servilnostjo tisstemu, ki jih plačuje, pa ne s svojim denarjem, ampak s pokradenimi sredstvi demokratične Slovenije.

Članek, ki je bil objavlje na Nova24tv lahko preberete TUKAJ

Komentar AM:

Pomanjkanje vsake morale in etike pri levičarskih lažeh o sedanji vladni koaliciji res kaže, da so najhujše brce tistega konja, ki crkava. Res pa je, da bo pustil za seboj kup gnoja, ki ga bo treba počistiti, kar bo sicer umazano delo, sem pa prepričan, da ga bo dobro misleča slovenska javnost kljub smradu z veseljem opravila.




Kučan je bil vedno proti osamosvojitvi Slovenije

Resnica o tem, kako je Kučan “osamosvajal” Slovenijo ali kako se nekdo skuša kititi s tujim perjem TUKAJ

Komentar AM:

Taka je torej resnica o Kučanu kot “osamosvojitelju” Slovenije. “Osamosvajal” jo je približno tako, kot vrv “podpira” obešenca.




Milijarde na milijarde – rdeči banditi vam vsak dan kradejo pošteno prisluženi denar!

Prej ali slej bodo volitve in takrat se bo odločala ne le prihodnost države Slovenije, ampak tudi vsakega posameznika. Kaj je treba vedeti in kako ravnati, da bo dobro vsem, ne le nekaterim, preberite TUKAJ

Komentar AM:

Poleg razmisleka je potrebno še eno, tisto, kar je Plečnik zapisal na spomenik padlim v Komendi: »Molimo za zdravo pamet!«




10,5 milijard!

Vlada z opozicijsko SNS in poslancema narodne skupnosti podpisala sporazum o sodelovanju za dobrobit Slovenije – v levem delu opozicije pa so ponujeno roko zavrnili!

To je poročilo, ki ga je objavila Nova24TV 3. julija letos. TUKAJ

Komentar AM:

Najprej zanimivost: medtem ko je bila Janševa SDS v opoziciji pri vseh prejšnjih vladah, take ponudbe ni nikoli prejela. Ko je zdaj ponudila roko sodelovanje, so stranke LMŠ, SD in Levica sodelovanje kategorično odklonile. Še ni minil mesec dni, pa je Janša v Bruslju izpogajal 10 in pol milijarde evrov od tega 6,6 milijarde nepovratnega denarja, ki ga bo Slovenija prejela za rast gospodarstva – uspeh, ki ga nobena prejšnjih levih vlad niti od daleč ni dosegla.

Še ni konec istega meseca julija, ko je ista Nova24TV poročala pod naslednjim naslovom:

Prej zavrnili partnerstvo za razvoj, zdaj, ko je Janševa vlada zagotovila sredstva EU, pa bi v SD bili radi pri koritu. 

Takole se glasi poročilo – TUKAJ

Komentar AM:

Že nesramnost, da bi se po prejšnji kategorični odklonitvi zdaj radi zrinili do korita z denarjem, je sama po sebi dovolj zgovorna. Da pa predsedujoča SD Tanja Fajon dá tako protislovno izjavo, da “takrat niso imeli zaupanja v SDS in ga še sedaj nimajo” sodelovali bi pa, jasno kaže, da bi radi samo , kot pravi sicilijanska mafija, “namakali kljun v koritu z denarjem”, delo in odgovornost pa prepustili drugim. Ob taki ponudbi in s tako zgodovino je upravičeno vprašanje če evropska poslanka in začasna voditeljica stranke SD nima delnic na Studencu (za nas, ljubljanske “staroselce”, je Studenec sinonim za norišnico).




Panika levice je otipljiva

Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo v državi nasilne in protizakonite proteste le takrat, ko je na oblasti desna vlada? V celotni zgodovini Slovenije desnica ni organizirala nasilnih protestov. Vsi, ki ste za sabo pustili svoja štirideseta leta, se lahko spominjate množičnih demonstracij na Kongresnem trgu v podporo četverici. Prav tako se lahko spominjate protestov, ki so izbruhnili med afero Depala vas. Vsi ti protesti so bili res spontani. Ljudje so prišli izrazit svoje nezadovoljstvo nad represivno oblastjo ali pa podpret človeka, za katerega so vedeli, koliko je naredil za samostojno Slovenijo.

A vsi protesti, ki so se zgodili kasneje, so se praviloma dogajali v treh intervalih. Med letoma 2004 in 2008. Leta 2012 in sedaj 2020. Se spomnite kakšnega drugega večjega protesta levičarjev? So denimo množično protestirali leta 2016, ko se je razkrila afera pranja iranskega denarja v NLB? So mogoče množično protestirali, ko se je z milijonskimi aneksi podražil projekt TEŠ 6? So morda protestirali, ko je Zoran Janković sklenil čez zajetje najboljše pitne vode peljati fekalije 300 tisoč Ljubljančanov? Ne, seveda ni bilo protestov in manifestacij. Zakaj pa bi bile? Od milijard in milijonov, ki so se prelili v te megalomanske projekte, so svoj kos denarja dobili tudi nevladniki, okoljevarstveniki, društveniki in umetniki. Ne verjamete? Zakaj bi torej okoljevarstvene organizacije molčale ob projektu TEŠ 6? Zakaj bi molčale ob projektu Kleče? Zakaj bi molčale ob projektu Magna?

In nato pride nova vlada, ki je soočena z eno najtežjih preizkušenj v zgodovini Slovenije. Z epidemijo neznane nalezljive bolezni. Ta vlada opravi svoje delo. Državljanom razdeli na milijone denarja, uvede ukrepe za zaščito zdravja ljudi. Pospeši postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj. In tako naprej. Ne preganja nezakonitih protestnikov, ne omejuje svobode govora, ne prisluškuje državljanom, ne uvaja policijske države. In kaj imamo v Sloveniji? Proteste seveda! Proteste teh istih kaviarsocialistov, ki so bili med svinjarijami svojih političnih botrov tiho. Ljudi, ki so navajeni delati nič in biti za to plačani. Ljudi, ki se iz sedmega nadstropja stolpnic borijo za naravo. Ki z vpitjem sovražnih gesel in groženj s smrtjo sebe razglašajo za strpne. Ki z neupoštevanjem predpisov ogrožajo zdravje svojih sodržavljanov, pa se imajo za pravične. Klinična slika takšnih ljudi bi bila v nekem drugem svetu shizofrenija − pri nas je to vse normalno in zaželeno.

In za kaj v resnici gre? Gre za izgubo denarja davkoplačevalcev. Gre za to, da so nevladne organizacije z izjemo nekaterih, ki opravljajo dobro delo za ljudi, popolnoma nepomembne in nepotrebne. Koga iskreno zanima, kakšno podnebje imajo na jugu Zimbabveja? Koliko Slovencev bo imelo kaj od tega, da se 50 ljudi ukvarja s študijami vpliva jazbecev na vodotoke Spodnjega Posavja in s preučevanjem vpliva bureka na enakost spolov v Sloveniji? Parafraziram, pa vendar, s takšnimi stvarmi se ukvarja večina nevladnikov. Iščejo probleme tam, kjer jih ni, in če jih ne najdejo, problem pač ustvarijo. Sedaj imamo epidemijo. Denar mora iti gospodarstvu in delovnim ljudem, ne pa najetim protestnikom na klic, kar veliko ljubljanskih nevladnikov je.

Protesti so farsa, panika na levici pa velika

Veste, kako prepoznaš človeka, ki ne dela ničesar in živi od našega dela? Ko je ogrožen njegov ležerni življenjski slog, je pripravljen sredi epidemije ogrožati svoje zdravje in zdravje drugih le zato, da ne bi bil odklopljen od državnih jasli. Teh 5000 protestnikov je farsa. En odstotek prebivalcev Ljubljane. Režimski mediji poročajo, da je 5000 ljudi protestiralo proti “fašistični” vladi. Ja, lepo, ampak 295.000 drugih prebivalcev Ljubljane pa ni protestiralo. So oni manj pomembni od teh, ki so pripravljeni za svoje privilegije ogroziti javno zdravje? Za levičarje očitno ja. In vlada bi bila neumna, če bi financirala proteste proti sami sebi. Naj zaslužijo svoj kruh na trgu, kot ga moramo vsi drugi. Če bo na trgu povpraševanje za študije o rasni neenakosti v Sloveniji, naj jih prodajo tistemu, ki bo to plačal.

Panika na levici je otipljiva. Ne samo da se bo razkrilo marsikaj grdega o desetletju vladavine levice v Sloveniji. Mnogi prisesanci bodo ostali na suhem, prepuščeni, da kruh služijo z lastnimi rokami. Ne bo več privilegiranih raziskovalcev in izdelovalcev študij. Bodo samo uspešni in zgube.

In v družbi, kjer zgube uspevajo, uspešni pa bežijo, je sprememba klime grozljiva. Vsaj za tiste, ki so do sedaj veselo obirali 99 odstotkov vseh drugih. Sedaj je čas nas, 99 odstotkov, da dvignemo glave in levici povemo, da smo dovolj nastavljali drugo lice. Tiraniji bogatega “proletariata” se je končno treba upreti!