1

Svetovni primat v izvršenih smrtnih obsodbah

Teheran je prvi na svetu po izvršenih smrtnih obsodbah glede na število prebivalstva. Z (najmanj) 267 izvršenimi smrtnimi obsodbami v letu 2020, med katerimi so štirje mladoletni in devet žensk, si je ta barbarski naslov več kot zaslužil.

Kar zadeva absolutno število justificiranih, Iran sledi Kitajski (kaže, da he številu pobitih tam cenjeno prenizko), njemu pa Irak, Savdska Arabija in Pakistan.

Zadnje mesece je v Iranu postal simbol izvršenih smrtnih obsodb mladi borilec Navid Afkari. Njegov grob v vasi Sangar je cilj neprekinjenih romanj osebnosti in aktivistov, ki se borijo proti smrtni kazni. Navida so oblasti obesile 12. septembra 2020 v osrednjem zaporu v Širazu. Njegov grob so oblasti decembra razdejale, pa ga ljudje kljub temu obiskujejo in polagajo cvetlične vence in šopke.

Navida Afkarija so zaprli skupaj z bratom mesec dni pred smrtjo z obtožbo, da se je udeležil protestne manifestacije avgusta 2018 in vmešanosti v umor v varnostnega agenta, ki so ga demonstranti napadli. Danes je Navid simbol borbe proti smrtni obsodbi.

Povezava z justificiranim borilcem je jasno znamenje nekega gibanja za odpravo smrtne kazni pri iranskem prebivalstvu. Od 2018 je padlo število justificiranih oseb zaradi deliktov, vezanih na drogo, verjetno tudi zaradi prenove zadevne zakonodaje. Ne glede na to pa je bilo v prvih treh mesecih 2020 videti nov vrh eksekucij kljub pandemiji korona virusa, mednarodnim pritiskom in ljudskim gibanjem.

Raphaël Chenuil-Hazan, direktor Ecpm (Ensemble contre la Peine de Mort), poudarja, da je »pogosta izvršitev smrtne obsodbe z obešenje, ustrelitvijo ali kamnanjem, del vedno večje zadrtosti režima, ki se je začela 2019 kot odgovor na ljudske zahteve. Od takrat potekajo tisoči aretiranih, ki so jim sledile obsodbe in izvršitve v 2020. V tem kontekstu je Teheran ukazal 79% obsodb za umor, 10% pa za zločine in krivde povezane z drogami. Zaključuje: »Nek državljan je bil lani justificiran zaradi pitja alkohola: to je prvič po 30 letih v tukajšnji pokrajini.

Povzeto po AsiaNews




Sporočilo iz Medžugorja Združenim državam

TUKAJ

Komentar AM:

Hvala lepa za takšnega “katoliškega” predsednika Združenih držav. Izbira njegovega vladnega “teama” jasno kaže, da ne gre le za preganjanje krščanskih načel, ampak tudi za preganjanje kristjanov samih. Tu gre za napad na človekove pravice, ki so Amerikancem svete. Poleg tega pa je udariti Amerikance po žepu najbolj nevarna stvar, ki so jo lahko kak politik privošči, zato lahko upamo, da bo gospodarski propad, ki bo brez dvoma posledica teh goljufivih volitev, poslal njega in njegove podpornike tja, kamor spadajo: v politično gnojno jamo. 




Predsednik vlade Janez Janša za Nobelovo nagrado za mir nominiral Pedra Opeko

TUKAJ

Komentar AM:

Upajmo, da bo ta nominacija zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji rodila več uspeha, kot pred leti brezuspešna nominacija.




Bes dobrih pošasti

Pod tem naslovom je avtor v Demokraciji opisal značaj slovenskih “novinarjev”, ki v slovenskih “mainstream” glasilih z lažmi in obrekovanji zavajajo slovensko javnost. Članek si lahko preberete TUKAJ

Komentar AM:

Ves pokradeni denar, s katerim naslednica Komunistične partije, globoka država, financira te moralne pokvarjence ne more preprečiti, da se ne bi uresničila Jezusova beseda: »In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila« (Mt 8,32).




Pedofilija v islamu?

»Imenujejo jih “plesoči dečki” ali “čajni dečki”, toda tisti, ki si ne zatiskajo oči pred to afganistansko “tradicijo”, pravijo, da so to spolni sužnji,« pripovedujejo ameriški vojaki o navadah zlorabe otrok v Afganistanu. Informacije o pedofiliji že leta prihajajo na dan, toda zaradi skrbi za dobre odnose z afganistanskimi oblastmi in poveljniki lokalne vojske so morali ameriški vojaki prezreti pogosto spolno nadlegovanje fantov, primere posilstva in celo zadrževanje spolnih sužnjev v lokalni kulturi in se pretvarjati, da jih ne vidijo, poroča rp.pl za nytimes.com.

V islamu, v Afganistanu in Pakistanu, z mladimi fanti in dečki zelo pogosto ravnajo kot s spolnimi sužnji. Imenujejo jih “bacha bazi” – dobesedno “plesoči dečki”. Majhen deček, običajno iz revne družine, pogosto pristane pod “oskrbo” odraslega moškega, ki ga materialno podpira in ga ima pri tem za spolnega sužnja.

Tiskovni predstavnik ameriškega sedeža v Afganistanu polkovnik Brian Tribus je na vprašanje kakšen je odnos ameriške politike do tega vprašanja dejal, da je »spolna zloraba otrok stvar lokalnega kazenskega prava, zato ameriška vojska glede tega ne bo zavzela stališča.«

Toda muslimani ne zlorabljajo samo dečkov, tudi majhne deklice, ki jih izročajo odraslim moškim za žene, pogosto jih posilijo. To je obraz islama, ki ga ne smemo pozabiti.

Ni odveč opozoriti starše na previdnost, saj je lani največ ilegalnih migrantov v Slovenijo prišlo iz Afganistana in Pakistana, kjer je tradicija “bachi bazi” najbolj zakoreninjena.

Objavljeno v Demokraciji 31. januarja 2021




Odrešile nas bodo konservativne ženske

Zdi se, da smo prišli v fazo, kjer družbi vladajo neizvoljene bogate elite, njihovo voljo pa izvršujejo podivjane feministke, privrženci ideologije LGBT, anarhistični nasilneži in brezdelni mladostniki. Moški, ki so v preteklosti predstavljali simbol moči in stabilnosti, ne obstajajo več. Obstaja razred razvajenih dečkov, ki si ne upajo pohoditi niti mravlje, in odraslih moških, ki danost družbe, kakršna je, sprejemajo, ker bi jim nasprotovanje trenutnemu toku preveč osebno škodovalo. Takšna je večina levih zahodnoevropskih politikov ki, čeprav vidijo nasilje migrantov in pripadnikov Antife ter popolno zgrešenost teorije spola in psihološke travme, ki jih ta povzroča, molčijo. Molčijo pa tudi samooklicani desni politiki, ker so del političnega sistema. In dokler so del sistema, so s tem zadovoljni. Moški na oblasti, desni ali levi, očitno nimajo moči, da bi družbo usmerili nazaj v naravnejše, konservativnejše vzorce.

Redki so tisti, ki jim  uspe na lastno škodo spregovoriti in se boriti za konservativnejši svet. Dejstvo pa je, da je ta svet manj škode povzročil moškim kot ženskam. Moške so spremenili v mevže, ki niso več zmožne braniti svojih domovin. Sicer pa se ni za nas nič kaj dosti spremenilo.

Psihofizično pohabljanje žensk je domislica levice pod pretvezo boja za njihove pravice

Za ženske, ki naj bi bile po teoriji kulturnega marksizma glavne nosilke krvave spremembe, pa se je spremenilo veliko. Njihova telesa farmacija že desetletja zastruplja s hormonsko kontracepcijo. “Boste imele lepšo kožo,” jim pravijo, medtem ko jim ponujajo strup, zaradi katerega marsikatera ženska preživlja hude psihične stiske, krvavitve, nekatere so “nagrajene” s tumorji v dojkah ipd. Silijo jih v splav, češ da je to rešitev vsega. Ne povejo pa jim, kako se telo in psiha ženske odzoveta na dejstvo, da je pravkar ubila svojega otroka. Veliko mater, ki splavijo, ker jim je to predstavljeno kot nekaj enostavnega, ima po splavu hude hormonske in psihične travme. Takrat ni več aborcionistov in farmacije, da bi jim pomagali. Ženske aktivno spodbujajo h karierizmu. Da ne bo pomote, sam sem prepričan, da morata tako moški kot ženska, tako mož kot žena, tako mati kot oče imeti kariero, delo in si porazdeliti delo doma. A karierizem od žensk zahteva, da se popolnoma posvetijo delu. Da ne razmišljajo o družini, o otrocih. Da nikoli ne izkusijo radosti materinstva, nikoli ne postanejo mame. Takšne karieristke nato običajno postanejo radikalne feministke in krojijo usodo drugih žensk, ki so srečnejše od njih.

In levica je ženskam prodala vse to kot boj za njihove pravice. Hkrati pa spodbujajo pornografijo, ki ni drugega kot popolna objektivizacija žensk in “nadomestno” materinstvo, v katerem je ženska le stroj za rojevanje otrok nekomu drugemu. Vloga ženske kot matere se je s forsiranjem karierizma, hormonske kontracepcije, liberalizacije splava bistveno spremenila. Levica nas prepričuje da na bolje. Mnoge ženske, ki so bile do sedaj utišane, pa pravijo nasprotno.

Ženske so pričele dvigovati glave

V tej moralni, spolni in duhovno izprijeni dobi so se začele prebujati konservativne ženske. Ženske, ki jim je dovolj vsiljene moderne ideologije, ki hoče iz žensk narediti represivne stroje, moške pa za vdane psičke. Ker vidijo, da ta ideologija ubija zahodni svet, zahodne vrednote in zahodno družbo, na drugi strani pa spodbuja migracije, zagovarja posilstva migrantov in spodbuja mešanje ras ter podrejanje žensk kulturi, v kateri imajo manj pravic kot psi. Govorim o islamu in o nekaterih afriških plemenskih navadah, kot je denimo obredno obrezovanje deklic.

Ženske, ki danes ponosno dvigajo glave, so predvsem matere, ki ljubijo svoje otroke. So žene, ki živijo v urejenem in močnem odnosu s svojim možem. So delavke, ki poleg opravljene službi brez težav poskrbijo tudi za družino. So potomke žensk, ki so rodile heroje, ki so gradili našo civilizacijo. In v nasprotju z moškimi te ženske niso del sistema. Ničesar ne morejo izgubiti, lahko le pridobijo. In one bodo tiste, ki bodo zbrcale tudi svoje partnerje in družbo okoli njih, da vstane in se upre bolni ideologiji kulturnega marksizma in teorije spola. Da se upre predrugačenju družbe, v kateri smo najbolj enakopravni in imamo največ enakih možnosti. Prišel je čas konservativnih žensk, prišel je čas, ko bo ženska narava popravila racionalni svet pomehkuženih moških in nas vrnila v svet, ki bo prijaznejši do narave človeka in njegovih duhovnih in fizičnih danosti. Edina napaka levičarjev je bila, da so mislili, da lahko ženske obračajo in obrnejo, a žal so se kot z vsako levičarsko ideologijo tudi tokrat ušteli.

Vir: Nova24TV




340 milijonov kristjanov preganjanih

Vsak dan je na svetu zaradi vere ubitih 13 kristjanov, 12 jih je protizakonito zaprtih in 5 ugrabljenih. Vsak dan je napadenih 12 krščanskih cerkva in drugih zgradb.

Organizacija Open Doors našteva 50 držav, kjer so kristjani preganjani zaradi vere.

V celoti več kot 340 milijonov kristjanov trpi hudo preganjanje; od tega je preganjanje 304 milijonov zelo hudo ali celo skrajno hudo.

V času od oktobra 2019 do septembra 2020 je bilo 4.761 kristjanov zaradi vere umorjenih (leto poprej 2.983); 4.277 kristjanov je bilo po krivici zaprtih; 1.710 je bilo ugrabljenih iz verskih razlogov in 44.488 krščanskih zgradb in cerkva je bilo napadenih.

Od vseh držav je že 20 let najslabša Severna Koreja. Biti odkrit kot kristjan je smrtna obsodba. Kogar takoj ne umorijo, gre v delovno taborišče kot politični zločinec. Ti nečloveški zapori so grozljivi in le malo jih pride ven živih. Enako kazen dožive vsi družinski člani odkritega kristjana. Poročajo, da je Kim Jong-un razširil sistem zaporniških taborišč. Sodijo, da je v njih zaprtih 50-70.000 kristjanov.

Severni Koreji sledijo muslimansko večinske države, v katerih je najhujše “islamsko zatiranje” kristjanov: Afganistan, Somalija, Libija, Pakistan, Jemen, Iran, Nigerija, Irak in Sirija.

Med indijskimi kristjani jih je bilo 80% diskriminiranih pri delitvi hrane med Covid-19 pandemijo.

Kitajska je prvič prišla med 20 najhujših preganjalcev na seznamu organizacije Open Doors World Watch List. Zdaj je na 17. mestu, lani je bila na 23.

Podobno je Turčija prišla iz lanskega 36. mesta na 25. Verska pripadnost vsakega državljana je zaznamovana na elektronskem čipu osebne izkaznice, kar olajšuje diskriminacijo kristjanov.

V Nigeriji je bilo zaradi vere pobitih več kristjanov kot v katerikoli drugi državi.

Na kratko: od leta 2018 do 2021 je preganjanje kristjanov naraslo za skoraj 60%.

Povzeto po Gatestone Institute 17. januarja 2021




Slovenstvo in akademske laži

Slovenke in Slovenci imamo prelepo domovino. Nanjo smo lahko upravičeno ponosni in se lahko samo s hvaležnostjo spominjamo svojih prednikov, da so naravne danosti v teh krajev prepoznali kot svoj dom. Dolgo so nas zanikali, celo Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije, je izjavil, da slovenske identitete ni, da imamo identiteto Balkana. Za trdega komunista, ki mu za narod nikoli ni bilo mar, to niti ni čudno. Skrb pa vzbuja, da so akademski krogi po osamosvojitvi svoje glave še naprej tiščali v pesek in dopustili, da v Sloveniji še vedno prevladuje (in se poučuje tudi v šolah) umetno ustvarjena zakarpatska teorija o prihodu južnih Slovanov v 6. stoletju, katerih potomci smo Slovenci. Nič ne bi moglo biti bolj lažnivega.

Letošnja 30. obletnica osamosvojitve, ko smo Slovenci po dolgih stoletjih dobili svojo državo, je odlična priložnost, da se do konca razkrinka šarlatanstvo in poniglavost zgodovinarjev, etnologov in drugih, ki se kitijo z nazivi znanstvenikov in akademikov. V reviji Demokracija bomo vse leto imeli posebno rubriko Slovenci in slovenstvo, izdali bomo več knjig in publikacij, v katerih bomo plast za plastjo razkrivali zamolčane resnice o svojem izvoru.

Vemo, deležni bomo posmeha, mogoče celo ogorčenja, a veseli bomo, če bomo z  multidisciplinarno razlago številnih dokazov o prvih začetkih slovenskega naroda koga prepričali, predvsem pa pripomogli k spopadu argumentov in odprli debato tudi v zaprtih akademskih krogih. Ne bo ostalo samo pri tem. Za najmlajše načrtujemo izdajo otroške slikanice, za osnovnošolce in dijake knjižico o resničnem izvoru Slovencev, ki jim bo učni pripomoček, da bodo lahko to primerjali z »resnico«, ki jo slišijo po izobraževalnih ustanovah. Potem se bodo sami odločili, komu bodo verjeli. In nihče, prav nihče nam tega ne bo preprečil, čeprav že vnaprej vemo, da bomo označeni za zadrte in skrajne nacionaliste. Tudi prav. A kaj reči o tistih, ki so v zadnjih 150 letih namenoma in načrtno iz slovenščine dobesedno izbrisali med 20 in 30 tisoč izvirno slovenskih besed.

Slovenci nimamo nobenega južnoslovanskega mita

Stare germanske in romanske knjige govorijo o velikem, starodavnem ljudstvu, ki je živelo v teh krajih, a niso niti predniki Germanov, niti Romanov, niti Keltov. Kaj so potem bili? Vesoljčki? Ne, bili so Slovenci. To staroselsko prebivalstvo je starejše od Rimljanov, pred njihovo invazijo se je umaknilo v težko dostopne alpske doline. Vprašajmo se, kako je leta 382 pred Kristusom lahko prišla v zgodovino mesta Asti v Piemontu lepa “Schiavina” – Slovenka, “hčerka svečenika” v svetišču boga Marsa? Takrat so čez Alpe prišli Galci z vojskovodjo Brennom na čelu. Bil je tako očaran nad lepoto staroselke, da jo je vzel za ženo in postavil grad, ki je dobil ime “Rocca Schiavina”. Ime zaselka in ceste je še sedaj na zemljevidu mesta.

To dokazujejo tudi genski zapisi. Ti po očetovski liniji (haploskupina na moškem Y-kromosomu, ki se prenašajo samo z očeta na sinove) jasno kažejo, da Slovenci nismo nikakršni Južni Slovani. Med Slovenci tudi ni navzoča haploskupina N, ki jo sicer imajo moški za Karpati. To je neposreden dokaz, da Slovenci nismo prišli izza Karpatov. Še očitnejše so sledi ženske mitohondrijske DNK, ki se prenaša samo z matere na otroke in dokazuje naše prednike v teh krajih pred več kot 30 tisoč leti. A ne gre samo za genske zapise. Dokaze o avtohtonosti najdemo v kulturah planinskega pašništva, pastirstva, rudarstva in poljedelstva. Tudi v jeziku, in sicer v množici starih ledinskih imen, mitih in legendah (Slovenci nimamo nobenega južnoslovanskega mita) ter predkrščanskih šegah, običajih in verovanjih.

O vsem tem bomo pisali in razkrivali zamolčano resnico o Slovencih kot starodavnem ljudstvu. Za konec samo še nekaj vprašanj, ki bodo mnoge spravila iz tira: Zakaj ima bračka (otok Brač) čakavščina toliko slovenskih besed? Zakaj celo nemški zgodovinarji priznavajo, da je ime ledenika Pasterze slovenskega izvora? In koliko slovenskih besed še uporabljajo Nemci? Na kaj nakazuje substratni jezik, ki je star več tisočletij.

Objavljeno v Demokraciji 10. januarja 2021




Vendar enkrat nasprotna dobra novica

Iz Dake, glavnega mesta Bangladeša, 15. januarja 2021:

Devet islamističnih borcev se je včeraj odpovedalo oboroženim spopadom in so se vrnili k svojim družinam. Končali so program “deradikalizacije”, ki ga nudi državni protiteroristični Bataljon hitrega delovanja. Šest dosedanjih radikalnih muslimanov je pripadalo organizaciji “Jamaat-ul Mujahedeen Bangladesh”, ostali pa “Ansar-al-Islam”. Za začetek novega življenja so prejeli od vlade določeno vsoto denarja in vzgojno pomoč. Notranji minister Asaduzzaman Khan Kamal se je udeležil slovesnosti, s katero so se bivši nasilneži vrnili k lastnim družinskim članom. Obsodil je islamistične skupine, ki so krive “pobijanja vernikov manjšinskih ver”. Kamal je poudaril, da tako državne oblasti kot večina prebivalstva nima nobene strpnosti do fundamentalizma.

Radikalni oddelki so se začeli v Bangladešu množiti leta 2004. Mnogi borci so bili prevzgojeni in indoktrinirani na Bližnjem vzhodu. Najbolj krvav napad so izvedli 1. junija 2016, ko so napadli Guishan Cafè v Daki; takrat j umrlo 29 ljudi, med njimi 9 tujcev.

Abida, Jannat Asma, ena od bivših militantnih islamist, pripoveduje v svoji zgodbi, da ji je žal, da je “ubrala napačno pot”. Radikalizirala se je, ko se je poročila z nekim fundamentalistom na univerzi. Od tedaj je bilo njeno življenje en sam beg, ne da bi se mogla udeleževati kake socialne dejavnosti. Hoče se vrniti v normalnost in vabi svojega moža in vse militantne islamiste, naj store enako.

Shaon Muntaha Ibn Shawkat iz iste skupine je ugotovil, da z nasiljem ni mogoče pridobiti src ljudi. Radikaliziral se je po internetu in zvabil tudi svojo družino: »Leta in leta nas je preganjala policija. Militantnost je uničevala življenje moje žene in otrok. Od danes se bodo stvari spremenile in boril se bom proti fundamentalizmu.«

Objavljeno 17. januarja na www.asia.news

Komentar AM:

Morda je to le drobna lučka v poplavi islamistične teme, pa vendar upajmo, da se bo širila s svetlobno hitrostjo.




Še vi se zabavajte

Še vi se zabavajte ob pismu, ki ga je med “Pismi –od zmage do zmage” na Novi24tv objavil Vinko Vasle in mu dal naslov “Pet nadstropij groze plus klet”:

Zaupno poročilo agenta ponosnih naslednikov komunistov. Udeležil sem se diktatorjeve ekskurzije za njegove podpornike na psihiatrični kliniki v Avstraliji in doživel nepopisno grozo, ki je primerljiva samo še z globalnim segrevanjem in poezijo Vena Tauferja. Klinika se nahaja nekje med Adelajdo in Sydnejem. Gre za pompozno petnadstropno zgradbo s kletjo v stilu sežanskega pokopališča, ali drugih razvpitih del arhitekta Vojteha Ravnikarja.

V glavnem smo si psihiatrično kliniko lahko ogledovali samo od zunaj, trem – tudi meni – posebnim zaupnikom diktatorja pa so omogočili tudi ogled nekaterih pacientov in njihovih anamnez. V zloglasno klet ni bilo dovoljeno vstopiti nikomur, slišali pa smo namige, da se tam nahaja tovariš Milan Kučan, ki se mu je po razpustitvi Foruma21 čisto utrgalo in kar naprej govori, da je on osamosvojil Slovenijo. V prvem nadstropju smo naleteli na nekaj posameznikov, ki so multiple osebnosti. Tam je na primer znani pleskar Arjan Pregl, ki je zjutraj Rembrant, opoldan Van Gogh, zvečer pa normalno nor. Malo naprej ima sobo Karel Erjavec, ki trdi, da je Tito, poleg tega pa je psihiatrični primerek tudi zato, ker bolestno neozdravljivo zalezuje SMC in hoče spolni odnos. Ta naj bi po njegovem omogočil razmnoževanje koalicije ustavnega loka.

V drugem nadstropju levo ima svojo oblazinjeno sobo Igor Pribac oziroma Ignacija Pribac, ki zahteva popolno temo, kajti v zavetju teme…Enkrat na dan ponori in hoče, da k izpitu pristopijo posebej izbrane študentke. Na koncu drugega nadstropja je v posebej okovani litoželezni sobi pacient Blaž Zgaga, s katerim je menda tako hudo, da sploh ni podvržen nobeni terapiji. Živi v svojem svetu laži, v glavnem pa bulji v steno.

V tretjem nadstropju so izolirano drug od drugega nastanjeni še nekateri levičarji. Na primer Miha Kordiš, mentalni množični morilec, ki ga prav zato imajo v železni kletki, ima pa petkrat dnevno predpisano terapijo polivanje z ledeno mrzlo vodo. Zanj psihiatri pravijo, da nikdar več ne bo ugledal belega dne. Za zjokat. Dnevno ima triurne monologe z stilu – barabe, lopovi, prasci skorumpirani, morilci, kapitalisti, zasebniki – pač podobno kot včasih, ko je bil še v parelamentu. Na zadnjico si je dal tetovirati Che Guevaro.

Dve sobi dalje je bolniška soba Nataše Sukić, ki – ko ne dobi pomirjevala in uspavala – kliče mrtve in se je ob našem prihodu ravnokar pogovarjala z Edvardom KardeljemVioleta Tomić tudi na kliniki šestnajstkrat dnevno sklicuje seje odbora za kulturo in se potem prepira sama s seboj. Diagnoza: klinične motnje s škodljivim vplivom na okolico. Luka Mesec v glavnem miroljubno bere Kapital, ker pa obožuje zbrana dela ekonomističnih mislecev tipa Jože Mencinger, je očitno, da boluje za možgansko ahilovo peto. Trenutno je na Xanaxu in vodi.

Zaradi kroničnega pomanjkanja prostorov so v isti sobi Jerca Korče – bulimija, Lidija Divjak Mirnik – psihoza in Svetlana Slapšak – antroposhizofrenija, ki cele dneve “sa pesmama na usnama” prepeva bandiero rosso. Zato se je psiho stanje ostalih izjemno poslabšalo, Slapšakovo pa sta že nekajkrat fizično napadli. Osebje ne posreduje, ker je to lahko del terapije. V četrtem nadstropju so v treh izoliranih sobah Franc TrčekJaša Jenull in Maša Kociper. Grez za enotno diagnozo – kronična norost.

V 5. nadstropju pa so definitivno neozdravljivi primerki, pravi direktor bolnice, ki hoče ostati anonimen. Tu so pod posebnimi varstvenimi pogoji Marko BandelliMarjan ŠarecJože P. DamijanTanja Fajon in Spomenka Diklić.

Posebne psihiatrične enote pa še lovijo Alenko BratušekZorana JankovićaMatjaža Nemca in Janija Moderndorferja. Ta je na tej kliniki že bil, a je pobegnil tako, da se je delal primarija. Pravkar pa z Orbanovim kapitalom in večinskim vložkom poteka gradnja 6. nadstropja, kamor bodo kot posebej nevarne hospitalizirali novinarje in novinarke javne hiše, POP TV, Necenzuriranega in nekaj primerkov društva novinarjev s poudarkom na Gregorju RepovžuDarijanu Koširju in Janezu Markešu.

Videl sem grozo in sem na alkoholu in travi…

Vinko Vasle