Prvi del: Tisoč kilometrov ob Nilu
Piramide v Gizah
2.
Pa vidim vam že na obrazu zapisano vprašanje, kaj pomenijo velikanske piramide, kaj pomeni skrivnostna sfinga?
Koliko se je že o tem ugibalo, duhovitega in nespametnega! Kake skrivnosti, matematične, čarovniške, okultistične, so iskali v piramidah, kake zagonetke bi naj pripovedovala skrivnostna sfinga! Odkar pa beremo hieroglife kakor latinico in odkar sta kramp in lopata odkopala pesek in ruševine, je egiptologija odgrnila tudi piramide in dvignila tajinstveni zastor s sfinge.
V resnici piramide, pa naj si bodo tiste tri velike pri Gizah ali one manjše v Sakkari in pri Dahšurju ali kjerkoli – piramid je v Egiptu krog 60 –, niso nič drugega ko grobnice egiptovskih kraljev iz tretje do pete dinasiije, to je iz let 3000–2600 pr. Kr. Dandanes ko poznamo razvoj egiptovskih grobnic od prazgodovinske dobe pa do najnovejših časov, nam je čisto jasen tudi postanek piramid.
V prazgodovinski dobi so bile grobnice plitve jame v pesku. Bogatejši pa so si že tistikrat dali nad grobom pozidati nastavek iz kamenja ali pa iz surove opeke. Sčasoma se je jama poglobila, je dobila obliko štirikotne sobice, truplo so dejali v leseno, pozneje v kamnito rakev, v sarkofag.
Poleg sobice za rakev so napravili še drugo za mrtvaške obrede. Tam so sorodniki darovali rajnemu hrano in molili zanj obredne molitve. Tja so mu polagali tudi iz lesa izrezljane različne stvari, ki jih je v življenju rabil. Egipčani so namreč verovali, da duša rajnega, “ka” so jo imenovali, živi še tudi po smrti in da se celo večkrat vrača k telesu. V kraljestvu Ozirisa pa da živi rajni prav tako življenje, kakor ga je živel na zemlji, in opravlja prav tista dela, kakor jih je opravljal v življenju.
Čim bogatejši je bil rajni, tem večja je bila grobnica, nad zemljo pa se je začela dvigati iz posušene opeke zidana stavba, ki je sama po sebi dobivala koničasto obliko. Ti nastavki so postajali vse večji in končno srečamo 1eta 2900 pred Kr. prvo piramido v egiptovskem stavbarstvu, stopničasto, z opeko zidano piramido kralja Zoserja v Sakkari.
Leta 2700 do 2600 so doba velikih piramid. Keops, Kefren, Mikerinos so si postavili ogromne grobnice, ki že štiri tisoč let sem vzbujajo občudovanje sveta.
Te orjaške grobnice krijejo v svojem osrčju dolge hodnike, razsežne dvorane, pa tudi ozko celico s sarkofagom. Seveda so dandanes dvorane prazne. Že zdavnaj so roparji vdrli v piramide, pokradli dragocenosti, odprli sarkofage in odnesli mumije.
Poleg kralja so hoteli biti pokopani tudi njegovi sorodniki, žene, otroci, pa tudi višji dostojanstveniki. Zato je ves prostor okrog piramid poln manjših grobnic, mastab. Tudi manjše piramide stojijo poleg velikih, te so grobnice kraljic in otrok. Poleg vsake piramide je stal obredni tempelj. Ohranjen je le še tisti, ki pri njegovem vhodu straži velika sfinga.
Ta sfinga je končno več ali manj slučajno nastala, kakor smo že omenili. Sicer pa so sfinge pri vhodu v tempelj navaden pojav v Egiptu. Izredne na tej sfingi so le njene orjaške mere.
Po letu 2600 niso več stavili piramid. Mesto njih so si vklesali grobnice v skalo, v strme stene gornjeegiptovskih gora.
To je suha resnica o piramidah in o sfingi, vse drugo je domišljija in romanticizem tistih let, ko je bila egiptovska kultura in zgodovina sama še velika uganka in ko je egiptologija še tičala v povojih.
Eno pa je treba povedati in poudariti.
Orjaške piramide nam pričajo, da so Egipčani verovali v posmrtno življenje, v neumrljivost duše.
Na zapadu, tam kjer solnce vsak dan zatone in hodi svojo ponočno pot, tam leži kraljestvo Ozirisa, boga smrti in večnosti. Z njim se sprehaja zveličani po prelepih livadah, od časa do časa pa pride “ka” (duša) in obišče svoje telo ter uživa darove, ki jih prinašajo sorodniki.
Iz davnih tisočletij sem pridigujejo nemi kamni poznim rodovom glasno pridigo o neumrljivosti duše in o njeni končni združitvi s telesom ob vstajenju.
Pa še nekaj.
Ves Egipt je poln templjev, poln piramid in grobov, ki bodo, se ti zdi, vekom kljubovali. Križem pa lahko prebrodiš nilsko dolino, pa ne vem, če boš razen v Tell Amarni našel le samo sledove o hišah in bivališčih, ki so si jih iz kamna sezidali starodavni Egipčani. Ali ni to čudno – ?
Je čudno, pa za naš vek.
Ljudstvo pa, ki je živelo ob Nilu tisoče let pred nami, je smatralo pozemeljsko življenje za minljivo, ni se mu zdelo vredno, zidati si kamnite stavbe za ta svet. Iz nilskega blata so bile njihove hiše in palače, že zdavnaj so razpadle. Toda “ka”, duša, ta je dobila kamenit grob, mogočno piramido, skalnato grobnico, “hišo zapada”, kajti:
»Ne zaupaj v dolgost svojih let! Bogovom je tvoje življenje kakor ena sama ura. Človek po smrti živi in njegova dela položijo kupoma pred njega. Večnost pa traja brez konca. Nespameten je, kdor jo prezira. Kdor pa pride k bogovom brez greha, ta bo med njimi živel kakor bog in hodil okoli kakor gospodar večnosti. Zato si postavi lepo hišo zapada in krasno bivališče v kraljestvu smrti, kot pameten človek, ki prav stori!«
Iz naukov kralja Meri-ka-rê.
Urednikov dodatek
Ni navada, da bi urednik dopolnjeval potopise, čeprav so že sto let stari, kot je Jehartov potopis, ki ga berete. Kadar pa ti pisci navajajo podatke, ki so se od njihovih do današnjih dni bistveno spremenili, je seveda treba bralce na to opozoriti, in prav to je namen teh pripomb. Komur se ta dodatek zdi odveč, ga lahko mirno preskoči. Je pač njegov problem, če hoče glede arheologije in gradbeništva ostati pri vednosti pred sto let.
Egiptologija (znanost, ki raziskuje stari Egipt) je v slabih sto leti, odkar je izšel Jehartov potopis “Iz Kaire v Bagdad” (1928/29) močno napredovala, še posebno pa tisti njen del, ki se ukvarja s piramidami. Naš avtor na primer pravi: » Po letu 2600 niso več stavili piramid.« Že to je napaka. Najnovejše raziskave povedo, da je faraon Keops (Khufu) vladal od 2589 do 2566 pred Kr., torej naj bi njegova piramida nastala v tako kratkem času. Sodobni gradbeniki pa pravijo, da je to popolnoma nemogoče tudi s sredstvi, s katerimi gradbeništvo razpolaga danes. Probleme gradnje Vélike (Keopsove) piramide, ki je izjema med piramidami, je podrobno opisala Fani Okič v poglavju Vélika piramida v svoji knjigi Razpoke časa (Aura d. o. o., Ljubljana 1994) str. 80-86).
Vélika piramida
Kdaj je nastala Velika piramida? Kot njen graditelj je priznan Keops, neznaten faraon iz IV. dinastije, kar je popolnoma nelogično. Keops, kar je grška transkripcija egipčanskega imena Kufu, je vladal komaj neznatnih 23 let, v času od 2551 do 2538 pred našim štetjem. Podatek dovolj zgovorno dokazuje, da v triindvajsetih letih ni bilo mogoče ustvariti tako obsežnega in veličastnega dela, kot je Velika piramida, tudi če bi jo brez oddiha gradilo vse prebivalstvo Egipta, če izvzamemo tiste, ki so bili potrebni za vsakdanje življenje – pridelavo hrane, izdelavo oblačil, zagotavljanje življenjskih potrebščin in organizacijo življenja. Že same priprave na tak podvig so skoraj neverjetna ustvarjalnost. Izbira lokacije je zahtevala ogromno znanje in poznavanje geodetskih in astronomskih zakonitosti. Znanstveniki vseh znanih kultur in ljudstev so stoletja iskali začetni poldnevnik za merjenje zemljepisne širine. Najprej so izbrali pariškega, potem Greenwich, nazadnje so morali priznati, da je prav Velika piramida na idealnem poldnevniku, ki se razteza prek celinskih delov planeta in veliko manj čez morske površine. Gre skozi Beringovo ožino in tako deli zdaj poseljeno površino Zemlje natančno na dve polovici. So graditelji Velike piramide potovali po vsem svetu in risali zemljevide?
Razen tega obstaja neposredna zveza med višino piramide in oddaljenostjo Zemlje od Sonca, razdalja Velike piramide in središča naše Zemlje pa ustreza oddaljenosti Velike piramide do severnega tečaja. Naključje? V najstarejših spomenikih človeške ustvarjalnosti ni nič naključnega, tudi v Veliki piramidi ni naključja.
Če je Velika piramida res grajena v času faraona Keopsa, kako to, da so pri postavljanju Kefrenove piramide graditelji v dobrih treh desetletjih pozabili vse svoje znanje, saj so Kefrenovo piramido postavili in zložili kot navadno grmado kamenja okoli grobnice, ki nima prav nobenega posebnega pomena, v njej pa ni ničesar, kar bi lahko primerjali s katerokoli pomembno resnico v geodeziji, geografiji ali astronomiji? Je mogoče, da se je v tako kratkem času toliko znanja izgubilo in če je – zakaj ?
Dvom o Keopsu kot graditelju Velike piramide je upravičen. V obdobju triindvajsetletne vladavine bi bilo na način, kot to pojasnjuje uradna znanost, nemogoče zgraditi takšno kamnito skrivnost, kot je Velika piramida. Morda so tako grajene kasnejše piramide, ki so služile kot faraonske grobnice. Velika piramida pa to nikoli ni bila, kar so potrdile tudi znanstvene raziskave.
Na petih hektarih njenih temeljev bi lahko stalo pet največjih katedral sveta; 2,5 milijona kamnitih kvadrov, težkih od tri do petdeset ton, se dviguje 146 metrov nad puščavo, to je enako višini štiridesetnadstropnega nebotičnika. Je bila piramida res grajena v puščavi, ali pa je ta del Zemlje, ko so jo gradili, imel drugačno podobo?
Napoleon je menil, da bi iz kamnitih kvadrov, vgrajenih v Veliko piramido, lahko zgradili tri metre visok in meter širok zid okrog vse Francije. Morda nam ta podatek vsaj malo približa veličastnost tega objekta.
Kamen za jedro piramide, rdeč peščenjak, so lomili na visokem platoju Gize, na katerem stoji piramida. Apneno oblogo so pripeljali z vzhodne obale Nila, medtem ko so granit za galerije vozili iz sedemsto kilometrov oddaljenega kamnoloma. Herodot, ki si je znanje nabiral pri egipčanskih svečenikih, navaja, da so samo za dovozno pot potrebovali deset do dvajset let. A v treh preostalih letih – mar ima kakšen smisel misliti, da je bila piramida zgrajena v tem času…? Če bi, po strokovnih ocenah, vsak dan obdelali deset kamnitih blokov, bi samo za takšno obdelavo potrebovali 710 let, če pa bi vsak dan vgradili deset kvadrov, pripeljanih od kamnoloma do gradbišča, bi takšen podvig s tehniko, s kakršno pojasnjujemo gradnjo piramid, trajal 177.500 let. Že ta podatek nas mora prepričati, da Velika piramida ni bila grajena po naše z nam znano tehniko, ampak tako, da nam to niti v znanstveni fantastiki ne pride na misel. Morda bi naša akademska znanost spremenila mnenje o času in načinu gradnje Velike piramide, če bi kdo izračunal, koliko časa bi bilo z našo zdajšnjo tehniko treba za to, da bi okrog Francije postavili zid po Napoleonovi ocenitvi…
Večina strokovnjakov namreč domneva, da so delavci porivali kamnite gmote v višino z rampami iz opeke, zemlje in peska. Ostanki takšnih ramp so vidni ob drugih, veliko kasneje zgrajenih piramidah, ko se je prvotno gradbeno znanje že izgubilo. Zato da bi nagibni kot ustrezal takšnemu načinu dela, bi morali rampo vsakič, ko so jo prilagojevali višini novega kamnitega dela piramide, podaljšati. V takšnem primeru bi bila rampa Velike piramide v končni fazi dolga kilometer in pol in bi vsebovala štirikrat toliko materiala kot sama piramida. Če bi takšna rampa res bila, bi se pri vrhu morala zožiti na širino treh metrov. Vendar potem ne bi bilo dovolj prostora za delavce, ki bi morali dokončati piramido s 160 ton težkim kovinskim vrhom.
Herodot opisuje Veliko piramido kot »bleščečo belo zgradbo z zlatim vrhom, ki je odbijala svetlobne žarke proti soncu«. Herodotova trditev, da je bil vrh piramide iz zlata, pa postavlja nova vprašanja; 160 ton zlata ni malo, če vemo, da Egipt ni z zlatom bogata dežela, kljub temu pa so se v zlatu bleščala vsa njegova svetišča in grobnice. Od kod v Egiptu toliko zlata? Če so ga uvažali, to pomeni, da so imeli razvejene trgovske zveze že v preddinastičnih časih, torej so obvladali pomorsko plovbo ter ustrezajočo tehniko in tehnologijo. Mogoča pa je tudi drugačna domneva: da so stari Egipčani zlato pridobivali umetno, kar že slutijo nekateri raziskovalci. Spomnimo se izjave profesorja Carterja: »Egipta ne poznamo, to si samo domišljamo…« Vrh piramide je vsekakor moral biti iz kovine in to iz kovine, ki je ustrezala ustroju piramide, njenemu namenu, vibracijam in energijam za povezavo s kozmičnimi in zemeljskimi energijami. O tem pa ne vemo prav ničesar, kljub temu daje raziskan vsak milimeter te kamnite uganke.
Iz razlag nekaterih zapisov in izračunov se vidi, da so Veliko piramido gradili takrat, »ko je bila Lira v ozvezdju Raka«, kar bi bilo po astronomski konstanti takega položaja zvezdnega neba, pred 72.000 leti. Po drugi verziji so Veliko piramido gradili, ko je bilo ozvezdje Plejad v konjunkciji z njenim vrhom, alfa Zmaja pa na liniji njenih odprtin, kar je obdobje tako imenovanega zvezdnega leta pred 25.694 leti. Egipčanski zgodovinar Mazudi pa trdi, da je bila Velika piramida postavljena tristo let pred vesoljnim potopom: »Zaradi napovedi potopa so začeli graditi piramido.« Toda – kakšen potop? Biblijski, ko je štirideset dni in noči neprenehoma deževalo? Je mogoče, da bi po vsej Zemlji z različnimi podnebnimi pasovi padal dež štirideset dni in noči? Tudi če bi bilo tako – bi bilo dovolj vode, da bi bil poplavljen ves planet? Vesoljni potop je res bil, to je s svojimi izkopavanji v starem sumerskem mestu Uru dokazal sir Leonard Woolley, ostaja pa odprto vprašanje, ali se je res zgodilo tako, kot opisuje staro sumersko izročilo, po katerem je povzeta zgodba v Svetem pismu? Morda potopa ni povzročil navaden dež, ampak je nastal zaradi splošnega preoblikovanja in obračanja Zemlje v kataklizmi, ki je premaknila zemeljske tečaje in izzvala drugačno vzhajanje Sonca? Na zodiaku v Denderi je vzhod res označen tam, kjer je zdaj zahod. Res je tudi, da je nekoč kataklizma zajela vso Zemljo, saj jo prenašajo izročila tako v Starem kot v Novem svetu; kdaj je to bilo, to je še vedno neznanka, kot ne znamo odgovoriti na vprašanje, ali je bila kataklizma samo ena ali pa je Zemljo pretreslo več zaporednih katastrof, kar se je dogajalo v pleistocenu? Torej ni odgovora kam, v kateri čas postaviti gradnjo Velike piramide. Vsa dejstva o njej pa zanikajo možnost, da bi bila zgrajena v bore triindvajsetih letih Kufujeve vladavine.
Velika piramida je bila postavljena kot zakladnica znanja celotne civilizacije, ki je takrat prevladovala na Zemlji. Te piramide ni moglo graditi in je tudi ni gradilo eno samo ljudstvo. Ta civilizacija je v nadrobnosti poznala zakone vesolja in Zemlje in vedela, kako se prepletajo in vplivajo drug na drugega. Prevladujoče znanje v tej civilizaciji so bile v multiznanost združene vede: matematika, geometrija, astronomija in astrologija na eni strani in na drugi, prav tako v multiznanost združene geografija, geodezija in geomantija. To je bilo enkratno znanje o Zemlji kot vesoljskem telesu, zaznavanje njenih magnetnih silnic, ki obkrožajo Zemljo kot velikanski magnet. Vse to znanje in ta znanost niso bili odtujeni kot v naši civilizaciji, ampak so služili za usmerjanje in blagor družbe kot celote. Tu je naša znanost slepa in zaradi tega je Velika piramida še vedno velika skrivnost.
Nerešenih vprašanj v zvezi z Veliko piramido ni čedalje manj, temveč narobe, zmeraj več. Zakaj so naredili odprtine na Veliki piramidi? Če bi jih namenili za prezračevanje, je to dokaz več, da piramida nikoli ni bila grobnica. Naredili bi jih lahko kjerkoli in ne bi bila potrebna matematična natančnost pri tem delu. Odprtine na Veliki piramidi namreč gledajo natančno na ozvezdje Oriona, središčno ozvezdje sanskrtskih Ved, te pa so severnega izvora, kar je dokaz več, da je pri tem veledelu bila udeležena vsa takrat na Zemlji prevladujoča civilizacija. Vse druge piramide, ki so bile zgrajene kot grobnice, so bile hermetično zaprte tako, da niti po tisočletjih ni vanje vdrl prah, kar je bilo nujno varstvo pred zračnimi in drugimi spremembami, da so se ohranile mumije.
V vseh drugih piramidah grobnicah so sarkofagi z mumijami postavljeni v smeri vzhod-zahod, edina izjema je sarkofag v Veliki piramidi, kjer ni nobenih sledi, da bi kdaj v njej počivala mumija faraona.
Nazadnje – kdo je pravzaprav bil faraon Keops ali Kufu? Po pričevanju in izsledkih uradne znanosti je bil povsem nepomemben faraon iz IV. dinastije, ki se v kratkem času vladanja ni z ničemer posebej proslavil. Ni dokazov, da bi kakorkoli vplival na zgodovino in razcvet Egipta, predstavljen je kot surov in neomejen despot. Je to vsa resnica o njem? Po vsem, kar vemo o njem, si je težko misliti, zakaj je prav njemu pripadla čast, da se Velika piramida imenuje Keopsova. Verjetno pa prav iz njegovega časa izvira ne čisto poštena navada, da so kasnejši faraoni iz spomenikov svojih predhodnikov brisali imena resničnih graditeljev in namesto njih postavljali svoja imena. Zakaj ne, če je to lahko storil Kufu…
Kufujeve mumije niso odkrili in nič ne kaže na to, da je bil Kufu pokopan v Veliki piramidi. Ko je leta 820 našega štetja kalif Abd Alah Al Mamun vdrl v piramido, ni bilo niti najmanjše sledi o kakšnem grobnem pridatku, nobene kanope – vrča, v katerem so shranjevali srce in mehke dele pokojnega vladarja, prav nobenih ostankov hrane, ki so jo obvezno puščali v grobnicah in je bila za popotnico umrlim. V vseh drugih faraonskih grobnicah je za roparji ostala vsaj kakšna malenkost, ki so jo prezrli in iz katere se je lahko vsaj nekaj dalo sklepati o umrlem. V Veliki piramidi sta kalifove ljudi pričakala samo prah in kamenje. Vsi prostori so bili popolnoma prazni, razen velikanskega kamnitega sarkofaga, ki je bil tudi prazen. Kakšnemu namenu je služil skrivnostni prazen sarkofag, ki niti pokrova ni imel? Kakšne misterije so gledali kamniti kvadri velike galerije? V vseh faraonskih grobnicah so bili naslikani prizori iz življenja mrtvega vladarja, njegovo osebno življenje in vladarski uspehi, le v Veliki piramidi stene molčijo o tem.
Je bil Kufu res samo nepomemben faraon iz IV. dinastije? Je bil morda nekaj povsem drugega? Morda potomec preddi- nastičnih “bogov”, ki so vladali Egiptu pred strašno kataklizmo, ki je spremenila ne samo njegovo površje, ampak tudi njegovo prihodnost? Zakaj je Kufu izginil brez sledu? Ni ne groba, ne mumije, niti njegovega bogastva ali zakladov, ki jih je faraon obvezno moral imeti pri sebi v grobu, da bi ga po egipčanskem verovanju, in kot si ga mi razlagamo, imel pri roki, ko bi to bilo treba…
Je bila Velika piramida že v času IV. dinastije kamnita uganka? Se je že izgubilo vanjo vgrajeno znanje, je že takrat bil neznan njen namen, podvig, ki je tudi za visoko razvito civilizacijo zagotovo bil veliko breme? So takratni modreci in svečeniki – strokovnjaki tedanjega časa – iz neznanih vzrokov pretrgali tradicijo, skrili velikansko znanje in morda z navideznim Kufujevim pokopom za vedno izbrisali njen resnični pomen, ker njen namen ni bil več v duhu časa, ki je prihajal? Kaj se je v resnici zgodilo s Kufujem? Ostala sta skrivnost za vse čase – Kufu in Velika piramida.
Starejše, prvotno ime Velike piramide je bilo Pa Henoh – Hiša Henohova. Henoh je, kot smo videli, bil predpotopni patriarh ali vladar. Do Hebrejcev, ki so v egiptovskem suženjstvu brez dvoma občudovali Veliko piramido, so gotovo prišla tudi izročila o Henohu. Kot znani posnemovalci in zbiralci starih izročil so kot številne druge tudi zgodbo o Henohu priredili po svoji zamisli. Spomnimo se, da je Henohova “zemlja očetov” bila tam, kjer so “vrata v nebo. Da so zemeljski tečaji odvodni kanali v vesolje, so potrdili tudi znanstveniki naše civilizacije (Guy Tarade). Henoh se je vozil z “nebeškimi vozovi” in naposled odšel z njimi “v nebo”, ker “ga je vzel Bog” – (1. Mojzesova knjiga). Ime piramide Pa Henoh je jasno povezano s Henohom, seveda ni bilo nikoli odkrito, kakšne vrste povezava je bila. Knjiga Henohova je postala apokrifna. Čeprav so vse “sanje” svetopisemskih prerokov priznane kot “božje razodetje”, so “sanje” starega patriarha anatemizirali…
Velika piramida je edini spomenik sveta, katerega stranice so obrnjene natančno glede na štiri strani neba. Astronomi so sicer odkrili, da odstopa za štiri ločne minute in štiriinpetdeset sekund. Toda – koliko je bilo sprememb, geoloških in drugačnih, in kolikokrat se je menjalo nebo nad njo, ko je Zemlja spreminjala svoje tečaje in lego svoje osi? V egipčanskih tekstih je Velika piramida označena kot “ključ Zemlje”, pomen teh besed pa kljub trudu in znanju egiptologov ni zadovoljivo pojasnjen. Neznano je še vedno tudi podzemlje Velike piramide, ki je pravi gradbeni podvig, okrog katerega se je spletlo lepo število ugibanj, od domneve, da sega v Zemljo narobe obrnjena piramida v velikosti Velike, do pomisli, daje pod njo pokopana prava pradavna vesoljska ladja, ki vpliva na sevanja v Veliki piramidi, ki nasprotujejo fizikalnim zakonom, in jih naša znanost ne more pojasniti.