Brali smo

29

VATIKAN — Na konzistoriju v baziliki sv. Petra 5. oktobra je papež Frančišek imenoval 13 novih kardinalov. To so: edini azijec mons. Ignatius Suharyo Hardjoatmodjo, nadškof Džakarte (Indonezija). Sledijo: mons. Miguel Angel Ayuso Guixot, mccj, predsednik Papeškega sveta za medverski dialog; mons. José Tolentino Medonça, arhivar in knjižničar Sv. Rimske Cerkve; mons. Juan de la Caridad García Rodríguez, nadškof San Cristóbala de la Habana (Kuba); mons. Fridolin Ambongo Besungu, o.f.m. cap, nadškof v Kinšase (Kongo); mons. Jean-Claude Höllerich, sj, nadškof Luksemburga; mons. Alvaro L. Ramazzini Imeri, škof Huehuetenamga (Gvatemala); mons. Matteo Zuppi, nadškof Bologne (Italija); mons. Cristóbal López Romero, sdb, nadškof v Rabata (Maroko) in p. Mihael Czerny, sj, podtajnik oddelka migranti – Dikasterij za službo celostnega človeškega razvoja, ki je bil dan poprej posvečen v nadškofa. Poleg tega so imenovani trije kardinali, stari več kot 80 let, ki nimajo več pravice glasovanja: mons. Michael Louis Fitzgerald, zaslužni nadškof Nepte, velik poznavalec islama; mons. Sigitas Tamkevicius, sj, zaslužni nadškof Kaunasa (na Litvi) in mons. Eugenio Dal Corso, psdp, zaslužni škof Benguele (Angola).

SALZBURG — Raziskava Univerze v Salzburgu je pokazala, da kar sedem od desetih Avstrijcev meni, da islam ni združljiv z zahodnim svetom. Velika večina prebivalcev je močno zaskrbljena zaradi vpliva, ki ga ima islam na Avstrijo. Kar 72% anketirancev je dejalo, da muslimani niso nobeno kulturno bogastvo. Polovica pa jih je dejala, da ne bi nasprotovali politikam, ki bi muslimanom omejile prakticiranje njihove religije. Prav tako polovica meni, da mošeje ne spadajo v Avstrijo. Kar 59% pa se jih boji, da so v Avstriji tudi teroristi.

VATIKAN — Papež Frančišek je 13. oktobra razglasil pet novih svetnikov. To so: angleški kardinal John Henry Newman (1801-1890), ki se je iz anglikanske Cerkve spreobrnil v katoliško; indijska redovnica Marija Terezija Chiramel Mankidiyan (1876-1926), ustanoviteljica kongregacije Svete Družine; italijanska redovnica Jozefina Vannini (1859-1911), ustanoviteljica Hčera sv. Kamila; brazilska redovnica Dulce Lopes Pontes (1914-1992), ustanoviteljica misijonark Brezmadežnega spočetja Matere Božje in Švicarka Margareta Bays (1815-1879, frančiškanska tretjerednica.

HONG KONG  — Upokojeni hongkonški nadškof kardinal Joseph Zen Ze-kiun, sicer salezijanec kitajskega rodu in oster kritik kitajskega režima, je na katoliškem portalu Asia News kritiziral nove Smernice za registracijo klera na Kitajskem, ki jih je 28. junija objavil Sveti sedež. V devetih točkah podrobno utemeljuje svoje nestrinjanje z diplomatskim popuščanjem kitajskim oblastem kot tudi z navodili, ki naj bi dopuščala preširoke in nejasne razlage.

ŠVEDSKA  — Na vabilo izseljenskega duhovnika Zvoneta Podvinskega smo Martinčki, odrasli župnijski pevski zbor iz Velenja, z župnikom Jankom Rezarjem poromali v Vadsteno na Švedskem, kjer smo za binkošti prepevali na 45. vseslovenskem romanju in srečanju. Cerkev sester brigitink smo Slovenci (prišli so tudi iz Švice in iz župnije Ljubljana Polje) napolnili do konca. Po maši smo se ustavili ob slovenski lipi. Molitev za domovino in rojake, slovenska zastava in pesem “Lipa zelenela je” so zbudile hvaležnost v srcu za košček domovine 1800 km daleč. Za konec praznovanja smo zapeli litanije Srca Jezusovega v mogočni, akustični cerkvi sv. Brigite Švedske, zatem pa je zbor pripravil še kratek koncert domoljubnih pesmi.

NEMČIJA  — V Essnu je na binkošti za zbrane Slovence maševal mons. Janez Pucelj. V pridigi se je dotaknil načrtov, da bi tudi po prenehanju obstoja tukajšnje župnije bilo poskrbljeno, da bi občasno vendar bile svete maše za tukajšnje rojake. Zlasti naj bi tudi v prihodnje prirejali binkoštna srečanja in romanje v Kevelaer. Nabirka pri maši in tudi morebiten dobiček od prireditve je bil namenjen projektu skupine Pota: devet študentov bo obiskalo štiri slovenske misijonarje na Madagaskarju in priredilo oratorije za več kot 2000 otrok. Sledilo je veselo praznovanje in rajanje v dvorani pod cerkvijo. Veleposlanik Franci But se je za delovanje župnije in duhovnikov pri spodbujanju rojakov k spoštovanju slovenskih narodnih in verskih vrednot. Kvintet Dori je dodobra ogrel vse mlade po srcu.

VOJVODINA  — V Mužlji so ob 30-letnici vojvodinskih skavtov odkrili in blagoslovili spominsko ploščo. Leta 1989 je salezijanec Stojan Kalapiš, ki se je s skavtskim gibanjem seznanil med študijem v Sloveniji, z nekaj mužljanskimi fanti ustanovil vod Turul. Ustanovili so še številne druge vode, tudi dekliškega, prav tako pa Vojvodinsko madžarsko skavtsko zvezo. Štela je 1500 članov v 35 vodih. Njen prvi predsednik Kalapiš je dejal, da otrok ni bilo mogoče ustaviti, tako so bili navdušeni. Še zlasti v časih med vojno, ko je bila revščina še hujša, jim je skavtstvo prinašalo spodbudo in upanje v boljšo prihodnost.

GAHŠUR — Egiptovske oblasti so po več kot 50 letih dovolile turistični obisk “zlomljene” piramide faraona Snofruja in manjše piramide v bližini. Izvirali naj bi iz začetka četrte dinastije okrog 2600 pred Kr.., vendar so datacije piramid zelo negotove. V bližini so odkrili tudi sarkofage in ostanke kakih 4000 let starega zidu.

MAROKO — Maroško sodišče je tri podpornike skrajne Islamske države (IS) obsodilo na smrt zaradi umora dveh skandinavskih turistk. Moški so turistki obglavili decembra lani, ko sta bili na pohodu po Visokem Atlasu. Protiteroristično sodišče v mestu Sale je po 11 tednih sojenja obsodilo moške na smrtno kazen, čeprav so v državi najstrožjo kazen de facto prenehali izvajati leta 1993. S tem je sodišče ugodilo predlogu tožilstva, ki je zahtevalo najvišjo možno kazen. Moški so priznali, da so ubili ženski in da so podporniki IS, čeprav skrajneži nikoli niso prevzeli odgovornosti za umora.

JERUZALEM — V Izraelu so 17. julija izmerili doslej najbolj vroč dan v svoji zgodovini. Na področju Sodoma ob Mrtvem morju se je namreč živo srebro povzpelo do skoraj 50 stopinj Celzija.

BROOKLYN — Ameriški zvezni sodnik Brian Cogan je v Brooklynu nekdanjemu mehiškemu kralju mamil Joaquinu El Chapu Guzmanu zaradi tihotapljenja mamil v ZDA izrekel dosmrtno zaporno kazen. Ameriška porota je 62-letnega El Chapa spoznala za krivega že februarja letos.Nekdanjega vodjo mamilarskega kartela Sinaloa je Mehika izročila ZDA, potem ko je dvakrat pobegnil iz zapora. Mehika ga je izročila, ko je dobila zagotovilo, da ZDA ne bodo zahtevale smrtne kazni. Porota ga je po odmevnem sodnem procesu spoznala za krivega za zločine, za katere je dosmrtni zapor po zakonu najmanjša možna kazen. Sodnik Cogan tako ni niti mogel sprejeti drugačne sodbe.

image_pdfimage_print