25. avgust – 21. nedelja med letom

JEZUS JE ODREŠENIK VSEH LJUDI

(Lk 13,22-30) TUKAJ

Položaj nedeljskega odlomka je v Lukovem evangeliju še vedno v poročilo o poti v Jeruzalem, kakor je bilo to že z odlomki nekaterih prejšnjih nedelj. Navezuje se najprej na shodnico, kjer je Jezus v soboto ozdravil neko ženo. Sledita mu dve priliki in sicer o gorčičnem zrnu, ki se razraste v drevo in o kvasu, ki ga je malo, pa prekvasi dosti moke. Nato je naš odlomek, ki bi mu lahko rekli parenéza, torej oblika, ki se ukvarja predvsem z nravnimi nauki. Nekdo vpraša Jezusa, če je malo teh, ki se bodo rešili. To je vprašanje ki nekako visi nad vsem nadaljevanjem. Iz Jezusovega odgovora je jasno, da ne gre za to, da bi vedeli, koliko ljudi ima možnost, da bi se rešili, ampak kaj je treba za rešitev storiti. Evangelist v Jezusovem odgovoru uporablja značilen glagol za prizadevanje, agonízomai,ki je povabilo k moralni borbi in podoba ozka vrata kaže na potrebo po sili. Zaenkrat ostane nejasno, kaj dela vstop tako težak in kdo so “mnogi”, ki ne morejo vstopiti, čeprav poskušajo. Tu evangelist uporabi za poskušanje, ki ne uspe, značilen glagol zetein.Nato se podoba spremeni. “Zaprta vrata” so bila do nekega določenega trenutka odprta. S tem je razloženo “poskušanje mnogih”, da bi vstopili: prihajajo namreč prepozno. Niso se pravočasno potrudili. Zdaj stoje zunaj in trkajo zastonj. Gospodar jih noče prepoznati, kljub temu, da se sklicujejo, da so vpričo njega jedli in pili in da je učil po njihovih ulicah. Toda protest ne velja nič. Odklonjene imenuje tiste, ki delajo krivico. Krivica ni v tem, da so prišli prepozno, ampak je bila krivica vzrok njihove zamude. In temu se pridruži še grožnja, jok in škripanje z zobmi pa pomeni njihovo reakcijo na to, da so bili odklonjeni in da so jih nadomestili pogani.

Komu velja to besedilo? Vsebinsko je to naznanilo kazni, ki jo je Jezus naložil svojim judovskim sodobnikom, Luka pa pripoveduje to svojim bralcem. Čemu? Odgovor je jasen:med Jezusovim vstajenjem in vnebohodom ter predložitvijo tega besedila je med judaizmom in evangelijem že prišlo do preloma. Kristjani evangelistovega časa se že začenjajo navajati na dejstvo, da Bog hoče odrešenje vseh ljudi, ne le Judov in se zato čutijo varne, ker pač pripadajo kristjanom. Evangelist hoče zlomiti to zavest sigurnosti zgolj zaradi pripadnosti krščanstvu in z zgledom judaizma pokaže, da samo pravičnost zagotavlja, da ne bodo prišli prepozno.

In kaj pomeni zgodba za danes? V središču so vrata in ozka vrata kličejo v spomin resnost položaja. Ni lahko iti skozi ozka vrata, treba se je potruditi. Problema odnosa do Boga ni mogoče rešiti mimogrede. Ni torej govora o tistih, ki ne vedo nič o vratih ali pa jih ne zanima vstopiti. Gre za tiste, ki hočejo vstopiti in sodijo, da morajo vstopiti, pa so prepozni in obtiče zunaj. Smo krščeni, smo v Cerkvi, prejemamo Gospodovo telo, župnik nas pozna. Jezus? Dobro ga poznam, tikava se. Nič se mi ne more zgoditi. Moji računi so čisti. In nenadoma se vrata zapro. Ni dovolj bitiv Cerkvi; treba je delati pravico,boriti se za pravičnost.

image_pdfimage_print