Iz časa smo in romamo

na sveto goro večnosti

vse dni in noči od vseh strani

romarji, romarji, romarji …

 

Dohitevamo se na poti in prehitevamo

ne po svoji volji – kakor nam je namenjeno,

in se poznamo po romarskih palicah

in – vsak jo ima – po čutaricah.

 

Naše palice – urezali smo si jih med potjó –

nam v rokàh rastó in cvetó

in ko se nanje opiramo, nam v srcu zori

sad božje ljubezni, miru in svete sproščenosti.

 

Čutarice naše romarske – sproti jih polnimo

iz studenih virov, ki iz večnosti vro

sladki in grenki in je v njih čudežna moč,

da se bližamo koncu, ki je začetek, psalme pojoč.

 

Iz časa smo in romamo

na sveto goro večnosti

vse dni in noči od vseh strani

romarji, romarji, romarji …

image_pdfimage_print