28. julij – 17. nedelja med letom

VZTRAJNA MOLITEV BO USLIŠANA (Lk 11,1-13)

Odlomek prinaša glavne nauke o molitvi. Evangelist je v njem združil tri krajša besedila, ki jih je povzel delno po svoj tradiciji, delno po skupnem viru z Matejevim evengelijem. Da je ta odlomek postavljen v opis Jezusovega potovanja v Jeruzalem, poudarja, kako važne je v nmem izražena teologija za Jezusovo življenje in usodo, kot tudi za dejavnost apostolov in, seveda, kristjanov. Prvi del je Lukova oblika očenaša. Primerjava z Jezusovim govorom na gori pri Mateju pokaže, da je Luka bolj zvest originalnemu besedilu. Za Luka je očenaš zgled vsake krščanske molitve: zgled Gospoda, ki moli, izzove prošnjo apostolov, naj jih naujči moliti in Jezus odgovori z besedilom molitve. Drugi del govori o nadležnem prijatelju, ki si sredi noči prihaja sposodit kruh in je bila verjetno združena z zgodbo o krivičnem sodniku, ki je zdaj v 18. poglavju. Tretji del zaključuje nedeljski odlomek. Za razliko od vzporednega besedila pri Mateju, Lukovo nima namena govoriti o vsemogočnosti molitve, ampak govori o Božjem daru, ki je podeljen kristjanu, ki moli, kakor je v prejšnjih dveh delih povedano. Teološke in slogovne spremembe besedila povedo, da je Luka temeljito predelal odlomek in mu dal omenjeno novo razlago. Pri razlagi bo treba upoštevati vse tri dele. Pri očenašu je treba poudariti, da je zadnja liturgična izdaja nedeljskih beril in evangelijev iz leta 2000 že prinaša nov prevod zadnje očenaševe vrstice: »in ne daj, da pademo v skušnjavo« namesto dosednjega »in ne vpelji nas v skušnjavo,« ki zgleda, kot da nam Bog na pot nastavlja bananine olupke, da bi se spotaknili, kot je to komentiral eden od pariških župnikov. Zdaj je samo še od slovenske škofovske konference odvisno, kdaj bomo uradno začeli uporabljati novi prevod te vrstice. Za razlago prilike o krivičnem sodniku in tiste o darovih, ki naj bi jih izprosili od Boga je vsekakor premalo prostora, saj še daleč nista enostavni. Ustavimo se pri nekaterih značilnosti, ki naj jih na podlagi očenaša ima kristjanova molitev. Molitev sme in mora izražati resnično potrebo v trenutnem stanju, pa tudi na splošno. Seveda naj vsebuje tudi zahvalni in častilni vidik. Molitev mora biti tudi odprta daru Svetega Duha, ki veje, kjer hoče. Dovoliti mora Bogu, da očisti tistega, ki moli, vsakega sebične želje.In končno mora biti molitev polna zaupanja. Verjeti je treba, da je Bog ljubezen in deluje za naše odrešenje tudi preko trpljenja in smrti. In vedeti je treba, da Bog usliši tako, kot on ve, da je  prav, ne pa kot bi mi hoteli in želeli.

image_pdfimage_print