7. julij – 14. nedelja med letom

KRISTUSOVI UČENCI PRINAŠAJO MIR (Lk 10,1-12.17-20)

image_pdfimage_print

Nedeljski odllomek je del širšega besedila iz Lukovega evangelija, ki obsega pripovedi o samarijski vasi, ki ni hotela sprejeti Jezusa (9,51-56), o mladeniču, ki bi rad hodil za Jezusom (9,57-62), današnji odlomek o dvainsedemdesetih učencih, ki jih Jezus pošlje (10,1-12), gorje, ki ga Jezus napoveduje nespokorjenim mestom (10,13-16, ta del je v današnjem odlomku izpuščen), o učencih, ki se vrnejo (10,17-20), ter o Jezusovem veselju zaradi razodetja preprostim (10,21-24; tudi ta del je na to nedeljo izpuščen). Formalno gledano je odlomek “misijonsko navodilo”, govor, s katerim Jezus pošilja učence na njihovo delovno področje. Omemba žetve, ki v Svetem pismu pomeni končno sodbo, daje razumeti, da evangelist gleda na poslanstvo učencev kot na eshatološko dejstvo, torej na dejstvo, ki meri na konec časa. To razloži, zakaj so Kristusove zahteve tako radikalne (jagnjeta med volkovi, potovanje brez denarnice, torbe in sandal, brez pozdravljanja, odločnost zapustiti tiste, ki jih je ne sprejmejo in grožnja, da jim bo hujše kot Sodomi). Jezusu v začetku daje naslov “Gospod” in učenci so odposlani kot glasniki nekega kralja. Njihovo poslanstvo ni omejeno, ker je v bistvu priprava na prihod tistega, ki jih je poslal – spet poudarek eshtološkega vidika. Vsekakor pa se to prvo javno delovanje učencev nanaša na pogane. Evangelist namreč daje močan poudarek razrušenju Jeruzalema, kar govori v prid dokončni obliki evangelija nekako v 80. letih torej pol stoletja po Kristusu, ko je prva Cerkev že imela nekaj izkušenj z misijoni med pogani. Omembe je vredno tudi navodilo »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal…« (v. 4), kar po soglasnem mnenju razlagalcev pomeni, naj se ne zanašajo na svoje moči, ampak naj se podajo v negotovost. Je pa možna še druga razlaga, ki pa doseže isti cilj. Mišna (del Talmuda) ima namreč podobno zahtevo do tistih, ki se hočejo povzpeti na svet goro, da bi vstopili v skupnost, ki časti Jahveja. Veselje učencev, ko so se vrnili in poročali o uspehih, kaže, da so razumeli navidezno nasprotje: poslani so, naj gredo pripravljat pot Kristusu, njihovo oznanilo pa je o prihodu Božjega kraljestva. Toda nasprotje je samo navidezno, saj je uresničenje Božjega kraljestva prav tisto, kar dela Kristus bodisi pred poveličanjem (vstajenjem), bodisi po poveličanju. Očitno je osnovno načelo misijonstva veljavno še danes: če vas kje ne sprejmejo, otresite prah in pojdite drugam – krivda ne bo vaša.

image_pdfimage_print